Otok Pašman – kot ustvarjen za popoln odklop

Sploh ne štejem več kolikokrat smo že bili poleti na Pašmanu. Vedno v Tkonu. Vedno v istem apartmaju. Pa ni to, da bi bili brez idej, kam drugam bi še lahko šli na morski oddih. Na Pašmanu nam je enostavno všeč. Dopadlo se nam je že prvič in potem drugič in tretjič… pa tudi predpredlani in predlani in lani … in vmes še ne vem kolikokrat. In čeprav si vsako leto rečemo, da bo tokrat pa res zadnjič, se vedno na koncu zgodi, da gremo še enkrat več. Tudi letos smo šli…

Ko smo se prvič odločili, da bomo del dopusta preživeli na Pašmanu, nas je tja najbolj vleklo dejstvo, da je bil to takrat še precej slabo poznan in turistično ne zelo razvit otok. Tedaj me je vsak drugi debelo pogledal, ko sem mu povedala, kam gremo in vsakemu tretjemu je bilo treba razložiti, kje ta otok sploh je: da leži v Severni Dalmaciji v Zadarskem arhipelagu in da je po velikosti dvanajsti otok na Jadranu. Pa da ga od kopnega loči Pašmanski kanal, v katerem morski tokovi menda spreminjajo smer vode vsakih šest ur, zato naj bi bil ta del morja bojda eden najbolj čistih na Jadranu.   

Pašman zdaj beleži iz leta v leto večji obisk, a mu kljub temu uspeva, da ostaja dokaj miren otok. To ni destinacija za hrupnih zabav željne. Naseljena je zgolj manj razčlenjena in bolj položna vzhodna obala, pa še tam ležijo le manjši, tipično sredozemski kraji, ki so zrasli iz nekdaj malih ribiških vasic: Ždrelac, Banj, Dobropoljana, Neviđane, Mrljane, Pašman, Kraj in Tkon, če naštejem najbolj znane. Južna in bolj strma zahodna obala s številnimi samotnimi zalivi in plažami sta »rezervirani« za tiste, ki se do njih pripeljejo s čolni ali jadrnicami in za sodobne »robinzone«.  

Tkon je prvo mestece, v katerega boste zapeljali direktno s trajekta. Pravijo mu tudi »vrata Kornatov«. Nič čudnega, saj od tu lahko do tega jadranskega bisera priplujete v zgolj dobri uri. Če vam dopustniški proračun dopušča, najem čolna toplo priporočam. Vsaj za dan ali morda dva. Ne le, da se boste lahko odpeljali na Kornate in jih raziskovali po mili volji, dosegljivi vam bodo tudi prekrasni zalivi na drugi strani Pašmana in na sosednjih otokih. Svoboda brez primere in izkušnja, ki jo iz srca privoščim prav vsakomur. Mi še kar obujamo spomine na prvi dve leti, ko smo z najetim gumenjakom pluli naokrog, poskakali v vodo, kjer nam je bilo všeč, snorklali v samotnih zalivih, kjer je bilo kaj videti in nekega dne tam nekje sredi ničesar ugasnili motor in v tišini opazovali razposajeno igro delfinov.  

Pašman oglašujejo kot idealno destinacijo za aktiven oddih,  ker je prepreden s kilometri pohodniških in kolesarskih poti. No, visoko poletje zaradi vročine za tovrstne aktivnosti ni najbolj primerno in povrhu vsega – kdo pa pravi, da za »aktivno« šteje samo nekaj, kar človek počne v potu svojega obraza 😉 🙂 ? Mi rečemo, da »aktivno« preživljamo dopust takrat, ko zelo »aktivno« počnemo stvari, za katere doma nimamo možnosti ali pa si zanje ne vzamemo (dovolj) časa. Gremo recimo plavat ob sončnem vzhodu. Ne vem če poznate občutek, ko si navsezgodaj zjutraj sam na obali, ko se potopiš v kristalno čisto in brezhibno mirno morje in ko je vse naokrog brezmejna tišina, ki jo sem pa tja prekine le krik galeba ali oddaljen ropot motorja ribiškega čolna, ki se vrača v pristan… Neprecenljivo!

Še ena od stvari, ki jo »aktivno« počnemo na Pašmanu, je recimo fotografiranje. Obožujem občutek, da se takrat, ko držim v rokah fotoaparat, nikamor ne mudi. Da ure minevajo, mene pa nobeden ne priganja, da je treba naprej. Zavedanje, da imam neobremenjeno čas čakati, da bo rakovica končno zlezla na rob čeri, da bo galeb razprl peruti ali da bo martinček končno za trenutek obmiroval, je vsaj za mene neprecenljivo na kvadrat! 🙂

Skratka, na Pašmanu smo res ves čas »aktivni«. Tako ali drugače. Včasih pa se zgodi, največkrat je to po kosilu, da kar tako čisto »neaktivno« obsedimo na terasi. Ampak to ne pomeni, da nič ne počnemo. Vmes, ko »neaktivno« sedimo, namreč zelo »aktivno« klepetamo. Midva in najini punci. Se poslušamo in se pogovarjamo. O vsem mogočem. Uro, dve, včasih več. O politiki in o modi. O ljubezni in poštenju. O krivicah in odgovornosti. O tem, kaj kdo misli, da je prav in kaj ne in zakaj. Neprecenljivo na kubik! 🙂

No, ampak natančen zemljevid pohodniških in kolesarskih poti na Pašmanu smo si pa vseeno kupili 🙂 . In ja, en vzponček smo tudi naredili – na najvišji vrh otoka, na Veliki Bokolj. Skromen po višini (274 m) in s tistimi oddajniki na vrhu čisto nesimpatičnega videza, se, ko si enkrat na njegovem temenu, odkupi s čudovitim razgledom. Kornati so kot na dlani in če se boste povzpeli gor (ali pa se pripeljali z avtom skoraj do vrha, kakor vam drago) ob sončnem zahodu, bo doživetje še lepše.

Še zaradi nečesa imamo radi Pašman. Če se nam slučajno kdaj zgodi, da si kak večer vendarle zaželimo malo »odklopa« od »aktivnega« miru ali pa kak dodaten okus sladoleda, je rešitev čisto enostavna in leži direktno nasproti Tkona. Samo do trajekta se moramo sprehoditi in ta nas v dvajsetih minutah dostavi v Biograd na Moru. Zgolj namig ali pa v vednost: tam so letos turistični ponudbi dodali Fun Park Mirnovec, ki mu pravijo tudi hrvaški Gardaland. Mi ga nismo obiskali, zato ga ne morem niti pohvaliti, niti kritizirati.   

Letošnji dopust na Pašmanu smo si popestrili z izletom na njegovega »dvojčka«, na otok Ugljan. Oba otoka ločuje že leta 1883 prekopan kanal Ždrelac, povezuje pa ju most, speljan prek kanala. Zadnji večer pred odhodom domov smo si s srednjeveške trdnjave Sv. Mihovila ogledali sončni zahod in se sprehodili po mestecu Preko. Tudi tam je veliko naših spominov doma…