V hribe

Tisti, ki moje objave redno berete, se verjetno spomnite, da sem že pisala o tem, da za mene ni prave jeseni brez vsaj »ene zlate macesnove« (ture seveda), pa tudi …

Leta in leta so že minila, zagotovo že več kot pravljičnih sedem, odkar sem na enem super fajnem blogu (ki žal ne »izhaja« več), prebrala zapis o …

V teh koncih sem se prvič potikala precej več kot desetletje nazaj. V začetku aprila je bilo in narava se je šele …

Ponedeljek, 15. februar. Prvi dan odpravljene omejitve gibanja na občine in (za rekreacijo) na statistične regije, sva morala nujno »proslaviti«. Po svoje …

Zametki ponedeljkove dogodivščine so se začeli nakazovati že kak teden prej. Pravzaprav v trenutku, ko sem na fb-ju zasledila objavo Erjavčeve koče na Vršiču, da se v njej pečejo sladke praznične dobrote …

Na tej turi sva enkrat že bila, a sva takrat v gosti megli, ki naju je nenadoma zajela sredi grebena, brez pomisleka sestopila (kdor ta svet pozna, bo razumel zakaj, kdor ga še ne, naj to vzame …

Vrhovi nad Soriško planino so nama tako ljubi, da sva jih obiskala že velikokrat, a se kljub temu nanje še kar naprej vračava. Nazadnje sredi prejšnjega tedna. Njihova skupna značilnost je ta, …

Iskreno priznam in se kar malo posipam s pepelom. Če bi me pred tem »korona časom« vprašali, kateri je najvišji vrh ljubljanske občine, ne bi vedela odgovora …

»Zakaj pa ne peš?« je zapisal Tine Mihelič, ko je v svoj vodnik o severnih pristopih v Julijskih Alpah »vtaknil« tudi opis poti na Vršič…

Moram priznati, da mi peš vzpon …

Tegale sva pa odlagala in prelagala in na stran dajala že čisto predolgo. Tudi v petek ni bil ravno prva izbira, a je zaradi krajše vožnje do …