V svetu brez markacij

Kadar nama v hribe uspe pobegniti med tednom, se običajno vse dogaja tako, kot je nama tam gor pač najljubše – vse okrog naju je bolj ali manj tiho, poti so samotne, srečava komaj koga. A ko …

Ko sva se pred tremi leti konec junija med potjo na Črno prst na kratko ustavila v Orožnovi koči na planini Za Liscem, naju je oskrbnik pobaral, zakaj vendar ne greva morda raje na Lisec, …

Tisti, ki moje objave redno berete, se verjetno spomnite, da sem že pisala o tem, da za mene ni prave jeseni brez vsaj »ene zlate macesnove« (ture seveda), pa tudi …

Leta in leta so že minila, zagotovo že več kot pravljičnih sedem, odkar sem na enem super fajnem blogu (ki žal ne »izhaja« več), prebrala zapis o …

Na tej turi sva enkrat že bila, a sva takrat v gosti megli, ki naju je nenadoma zajela sredi grebena, brez pomisleka sestopila (kdor ta svet pozna, bo razumel zakaj, kdor ga še ne, naj to vzame …

Iskreno priznam in se kar malo posipam s pepelom. Če bi me pred tem »korona časom« vprašali, kateri je najvišji vrh ljubljanske občine, ne bi vedela odgovora …

Ko sem lani oktobra objavila prispevek o »eni lepi macesnovi« se je pod objavo zvrstilo kar nekaj komentarjev. Bralec Vili mi je …

»Magla svuda, magla oko nas…« sva si brundala sedeč na Kalški gori tri leta nazaj. Ne, da so bili razgledi slabi… sploh jih ni bilo. Enega samega obrisa nečesa ni zaznalo oko, …

Za turo na Malo Mojstrovko bi rekla, da spada v skupino tistih, ki jim pravimo »kratke, a sladke«. Ki niso za cel dan, so pa »za piko udret«. In za zelo na hitro pridet na okus visokogorja. …

Ker je bil ravno praznik, sva se tudi midva malo bolj »praznično« obnašala. Sva bolj pozno vstala in malo dlje zajtrkovala, pa …