Dvanajsti dan potovanja sva imela »rezerviran« za obisk otočja Îles des Glénans na jugu departmaja Finistère. Pri tem nisva imela rezerve. Rekla sva si, če bo vreme lepo in če najdeva ponudbo, ki nama bo časovno in cenovno ustrezala, bova šla, če ne, pač ne…
Otoki so namreč priljubljena turistična destinacija zlasti kot enodnevni izlet, saj je na njih možnost prenočevanja zelo omejena, kampiranje pa prepovedano.
Midva sva večer prej pripotovala v obmorsko pristaniško mestece Concarneau in ker je bila vremenska napoved odlična, sva se šla kar takoj v turistični biro pozanimat o možnostih izleta za naslednji dan. Na voljo so bili samo popoldanski peturni aranžmaji (od 13h do 18h) in sicer v dveh različicah: samo vožnja do glavnega otoka Saint-Nicolas in nazaj, vmes pa preživljanje časa na otoku po lastni izbiri, ali pa križarjenje po celotnem otočju s postankom na glavnem otoku le za poldrugo uro. Izbrala sva slednjo možnost, za kar sva plačala 49 evrov na osebo. Prva varianta je bila 10 evrov cenejša. Všeč nama je bilo, da je bila ladja na drugi dan junija komaj polovično zasedena in da je bilo izčrpno vodenje zagotovljeno ne le v francoskem, pač pa tudi v angleškem jeziku.
Arhipelag sestavlja sedem večjih otokov in več manjših, do glavnega Saint-Nicolas smo pluli dobro uro. Okoli njega vodi lepo urejena pot. V uri in pol sva ga zlahka obhodila in še imela dovolj časa, da sva delala postanke in fotografirala, kar se nama je zdelo zanimivo. Priznam, da sem zelo dvomila, da bodo plaže tako zelo bele in morje tako zelo lepe »karibske« barve, kot na fotografijah na spletu. Pa je bilo vse res. Kar nisem mogla verjeti! Tako lepo in mikavno je bilo, da se nisem mogla upreti skušnjavi, da se v tistem vročem dnevu ne bi sezula, zavihala hlačnic in si za malo časa privoščila brodenje po osvežujoče hladni vodi. Sledila je krožna plovba mimo ostalih otokov, od katerih vsak skriva kakšno posebnost, o kateri nam je pripovedovala vodička.
Čudovit izlet je bil tole, nad vsemi pričakovanji! Tudi nisem prepričana, da bi si želela, da bi trajal bistveno dlje. Morda bi ura več postanka za kratko kopanje prav prišla, kaj več pa že ne, še posebej zato, ker na plažah nisva opazila niti kančka sence.
Kot sva brala, v top sezoni seveda ponujajo tudi celodnevne izlete. V tem primeru je zelo priporočljivo pijačo in vsaj kak prigrizek vzeti s seboj. Na glavnem otoku zaenkrat obstajata namreč samo dva gostinska lokala, ki pa ne zmoreta dohajati povpraševanja in menda so tudi cene temu primerne. Preverila pa nisva, kajti oba sta bila zasedena do zadnjega kotička… 🙂
