Četrti dan potovanja smo si po čudovitem izletu s čolnom po jezeru Kerkini in opazovanju dalmatinskih pelikanov, v hotelu, kjer smo prenočevali, najprej privoščili slasten zajtrk, nato pa krenili proti Meteori. Njeni samostani so nekaj, kar človek pač mora obiskati, če se mudi v bližini. Nenazadnje so od leta 1988 vključeni v seznam svetovne kulturne in naravne dediščine Unesca in kot ena od stotih čudes sveta opisani v knjigi z istoimenskim naslovom, ki sem jo nekoč dobila v dar.
Takole med drugim piše v njej: »Kot orlovska gnezda stojijo samostani Meteore na skalah, ki se dvigajo do 400 metrov visoko v gorovju Pindos. Ime Meteora izhaja iz grške besede ‘meteorizo’ in pomeni ‘lebdeč v zraku’. Natančneje te izredno izpostavljene lege samostanov sploh ni mogoče opisati. Za samostane, zgrajene na visokih, štrlečih skalah, se ob megli včasih zazdi, kakor da lebdijo v zraku.« No, ta prizor sem si sicer potiho želela doživeti, a sem že v naprej vedela, da je zanj ravno na dan našega obiska verjetno manj možnosti, kot za kak bogat zadetek na loteriji. 🙂
Prvi samostan je bil zgrajen v 14. stoletju, v največjem razcvetu v 16. stoletju je bilo delujočih kar 24. Danes je naseljenih in za ogled odprtih samo še 6. V štirih živijo menihi, 2 samostana sta ženska. Niso vsi odprti vse dni v tednu, zato priporočam, da urnike ogledov preverite na spletu, a vseeno upoštevajte, da podatki niso nujno povsem točni. Ob našem obisku je bil čas odprtja dejansko nekoliko krajši od objavljenega.
Najboljši izhodišči za ogled samostanov sta mesto Kalambaka ali vas Kastraki. Mi smo izbrali slednjo. V njej smo našli prijetno in dokaj poceni prenočišče in imeli smo zares hiter dostop do samostanov. Sicer ovinkasta, a lepo asfaltirana cesta nudi precej izogibališč na najlepših razglednih točkah, kjer se je resnično vredno ustaviti in se naužiti prečudovitih razgledov. Večina je množično obiskana tudi v večernem času, ko ljudje sem prihajajo občudovat sončni zahod.
Ogledali smo si dva samostana: največjega in najbolj znanega, ki se imenuje Sveti samostan Veliki Meteoron in samostan Svete Trojice, ki je bil med drugim tudi prizorišče snemanja filma o Jamesu Bondu z naslovom »For your eyes only« (Samo za tvoje oči).
Čeprav se samostani od daleč zdijo skoraj nedostopni, v resnici ni tako. Res je sicer, da je do nekaterih potrebno premagati kar nekaj stopnic (navzdol in navzgor), a so vsi pristopi prav lepo »turistično« urejeni. Pravi luksuz v primerjavi s časi, ko so menihi za dostop uporabljali vrvi in posebne lestve. V enem od vodičev sem prebrala, da so še do 20. stoletja celo obiskovalce do samostanov potegnili z vrvmi.
Za obisk samostanov je potrebna primerna obleka: za ženske so obvezna pokrita ramena in daljše krilo, za moške dolge hlače. Tudi če ženska pride v dolgih hlačah, na vhodu dobi veliko »ruto«, ki si jo mora oviti okrog pasu.
Meteora je danes takoj za sveto goro Atos najpomembnejši kompleks pravoslavnih samostanov v Grčiji. Obisk priporočam. Tudi če vas samostani ne zanimajo preveč, sem prepričana, da vas bo navdušila njihova impozantna lega, razen tega je pokrajina s številnimi ogromnimi, nenavadnimi skalnimi formacijami impresivna. A če je le mogoče, ogled načrtujte izven glavne poletne sezone, da se izognete množicam obiskovalcev in veliki vročini.
4 komentarji
Čudoviti posnetki – slika z svetniki …… tja bi moral !!!
Rudi, nujno!!! 🙂
Res odlično in hvala za te dogodivščine. T.
Hvala Tatjana, z veseljem… 🙂