Oddih na italijanskem Jadranu – Sirolo in Numana

Kadar je to le mogoče, si potovanja rada organizirava tako, da zadnjih nekaj dni preživiva nekje ob morju. Tudi letos je bilo tako. Umbrija, ki je bila najina letošnja osrednja destinacija, nima dostopa do morja, ima pa ga sosednja pokrajina Marke, v katero sva vstopila že med raziskovanjem narodnega parka Monti Sibillini. Od tam sva le še podaljšala do obale Jadranskega morja.

Zamikalo naju je, da raziščeva en majhen delček »Riviere del Conero«, za katero nekateri trdijo, da je najlepši del jadranske obale. Leži ob vznožju gore Monte Conero (527 m), ki je osrednji del istoimenskega naravnega parka.

Najbolj znano letovišče na celotni rivieri, ki se je izkazalo tudi za izredno privlačnega, da ne rečem očarljivega, je majhno srednjeveško mestece Sirolo, v katerem sva si tudi našla prijetno nastanitev. 

Sirolo se je izkazal za prav popolno destinacijo za oddih, kakršen nama je proti koncu potovanja vedno še posebej všeč. Po toliko in toliko prevoženih kilometrih namreč obožujeva, da nama nekaj dni zapored ni treba nikamor z avtom, ampak lahko do vseh stvari, ki naju zanimajo, prideva kar peš. In točno tako je bilo v Sirolu.  

Peš sta nama bili na primer dosegljivi dve lepi plaži, San Michele in Urbani. Midva sva »za svojo« vzela slednjo. Do nje sva vedno ubrala strmo bližnjico skozi gozd, ki je bila že skoraj podobna kakšni planinski poti, za nazaj, ko je bilo običajno že precej vroče, sva izkoristila možnost prevoza z avtobusom.  

Kar peš »od doma« sva se lahko odpravila tudi na prijetno pohodniško pot do razgledne točke s pogledom na nemara najbolj slavno plažo tega območja, »plažo dveh sester« (Spiaggia delle Due Sorelle), ki je ime dobila po dveh velikih »vitkih« skalah, ki se dvigata iz morja.

In še nekam sva hodila peš. V dober kilometer oddaljeno mestece Numana, ki je bilo nekoč ribiška vas. Prvič sva šla, da se malo sprehodiva in si ga ogledava. Drugič in tretjič sva šla z namenom, da bova tam jedla kosilo in to obakrat v lokalu, ki sva ga odkrila že prvič. Ker je pač vse štimalo. Jedla sva seveda morsko, vse čisto sveže in nadvse okusno, za zmerno ceno, v povsem preprostem, a »lokalcev« polnem ambientu. No, ko zagledaš to slednje, veš, da si na pravem naslovu… 🙂

Oddih je bil super prijeten. Sirolo in Numana sta nama bila zelo, zelo všeč in uživala sva v vsem, kar imata ponuditi. A da bi bil Sirolo biser Jadrana, kot ga oglašujejo?! No, bom tu končala in ne bom tipkala nič na to temo, kajti zavedam se, da so okusi različni in da »de gustibus non est disputandum« (o okusih se ne razpravlja)… 🙂