Sobotno dopoldne sva še izkoristila za uživanje na plaži v Sirolu, potem pa sva se počasi začela vračati proti domu. Poudarek je bil na počasi! 🙂 Ustavila sva se namreč že po približno uri in pol vožnje, manj kot 150 kilometrov severneje, v mestecu Cesenatico. Ker sva že vnaprej vedela, da se bova zagotovo zadržala več kot uro ali dve, sva imela tu tudi rezervirano prenočišče.
Cesenatico je ribiško mesto, ki je vrhunec razvoja doživelo v 19. stoletju. Razcvet je grobo prekinila druga svetovna vojna, med katero je bilo mesto skoraj popolnoma uničeno. A meščani so že takoj po vojni začeli z njegovo obnovo. Za gonilo razvoja so izbrali turizem, ob čemer so se vsebinsko naslonili na njihovo bogato pomorsko (ribiško) dediščino.
Največja in najpomembnejša značilnost Cesenatica je njegov dolg, ozek kanal, ki mesto tako rekoč deli na dva dela. Del njega danes služi kot “plavajoči muzej na prostem” in je sestavni del Pomorskega muzeja (Museo della Marinera Cesenatico). V kanalu so razstavljene obnovljene tradicionalne ribiške ladje, ki mestu dajejo izjemno slikovit poudarek. Še posebej lep pogled nanje je v poletnih mesecih, ko skoraj vsak dan dvignejo njihova pisana jadra, zaradi katerih kanal postane neizmerno barvit. Zares prekrasno in prava paša za oči (in fotografske objektive)! Drugi del muzejske zbirke je na kopnem in je tudi vreden ogleda!
Vzdolž kanala se na obeh straneh vrstijo lokali in restavracije, ki so še pozno popoldne večinoma samevali, a ko se je dan prevesil v noč, bi kaj težko dobila prosto mizo, če bi jo želela. Midva sva pozno uro izkoristila za vnovičen sprehod ob kanalu in vzdušje ob njem je bilo zares enkratno. Naj ob tem dodam, da prek kanala obe strani mesta povezuje zgolj en sam most. Če se želite krožno sprehoditi ob kanalu, se lahko na koncu na drugo stran za simbolično ceno zapeljete z nekakšnim splavom oz. ladjico.
Cesenatico naju je očaral. V resnici se nama je zdel kot en skriti dragulj, ki je skoraj čisto na koncu dal piko na i najinemu potovanju. Je približno na polovici poti med mnogo bolj znanima in obiskanima Raveno in Riminijem. Od obeh je oddaljen približno pol ure vožnje. Če boste v bližini, naredite postanek! Upava stavit, da vam ne bo žal! 🙂
3 komentarji
Oh, koliko lepot sta že predstavila na vseh vajinih dopustniških poteh. Kako se mi cedijo sline! Veselim se še tvojih nadaljnjih objav.🌞
Hvala Alenka, obema pošiljava lepe pozdrave! 🙂
Zelo lepo, lep tudi opis. Sklepam,da sta še mlada, morda Ljubljančana?
Nekoč je bila Gita tudi moja soštudentka.
Lp
Stane