Letošnji težko pričakovani septembrski road-trip nama je skoraj dobesedno »odplaknilo«. Ker so spomini na lansko prekrasno potovanje z avtom v Grčijo ostali še kako živi, sva bila odločena, da greva letos ponovno, seveda v druge kraje. A so se dober teden pred načrtovanim odhodom tam zgodile poplave, zaradi katerih sva čez Grčijo za letos naredila križ. In potem je minil teden in sta minila že dva, midva pa sva bila še kar doma. Izgledalo je nekako tako, kot da sva bila do te mere osredotočena na Grčijo, da po tej »odpovedi« kar naenkrat nisva vedela, kaj bi sama s sabo. Naposled sva le strnila misli in sklenila nekako takole: želiva si malo podaljšati poletje nekje ob morju, rada bi šla nekam, kjer še nisva bila, šla bi z avtom in destinacija mora ponuditi še kaj drugega kot le morje in sonce. In potem sva se spomnila, da sva že enkrat pred leti zaradi enega všečnega zapisa na enem blogu »zacahnala« Dugi otok, češ, morda pa kdaj pride prav… In tako je ravno on zadnji teden septembra in prva dva dni oktobra postal najina pozno poletna ali pa zgodnje jesenska destinacija 2023.
Dugi otok (luko Brbinj) s celino povezuje trajektna linija iz Zadra (luka Gaženica), plovba traja dobro uro in pol. Dugi otok je res dolg. Za kar 45 kilometrov ga je od enega do drugega konca. Po površini je sedmi največji hrvaški otok in največji med otoki Zadrskega otočja, po obiskanosti pa je menda bolj na repu. Na otoku je skupno 13 večjih ali manjših naselij, med njimi je najpomembnejše ribiško naselje in manjše pristanišče Sali.
Midva sva bila nastanjena v simpatični vasici Luka. Apartma sva tako kot običajno rezervirala prek portala booking.com in v resnici se nama je prvič zgodilo, da je bila nastanitev v vseh pogledih še boljša, kot sva si predstavljala, da bo, glede na opis in fotografije.
Čeprav sva imela apartma tik ob morju, sva se nekajkrat zapeljala naokoli raziskovat najbolj znane plaže na otoku. Plaža Sakarun, »zvezda« Dugega otoka, ki ji nekateri pravijo kar »hrvaški Karibi«, naju ni prepričala. Niti slučajno ni tako lepa kot na fotografijah in na njej se nisva zadržala več, kot je bilo potrebno za en skok v morje. Navdušila naju je ena druga – plaža Veli Žal. No, tu pa sva naletela na imeniten zaliv s prekrasno turkizno zeleno vodo in se vprašala, ali bi lahko bilo še lepše… Ja, lahko bi bilo, če ne bi bila plaža polna trave in tudi smeti. Ampak če sva zamižala na eno oko in ko sva bila enkrat v vodi, sva vseeno noro uživala. K odličnemu počutju je zagotovo pripomoglo tudi to, da na plaži ni bilo prav nobene gneče, kaj gneče, še prstov obeh rok je bilo preveč za prešteti uživače, nama podobne… 🙂
Na Dugem otoku je kar nekaj možnosti, da človek »noge pretegne«. V prvi vrsti je obvezen obisk Naravnega parka Telašćica na jugovzhodnem delu otoka. Slano jezero Mir, strmi klifi, »stene« imenovani in razgledna točka ob nekdanji utrdbi Grpašćak so njegovi »hajlajti«, ki jih ne gre spregledati. Nama je bilo všeč, da sva park obiskala v poznem popoldnevu. Prizor, ko zahajajoče sonce obsije stene in otoke bližnjih Kornatov, je pač čudovit.
Ker midva tudi na morskem dopustu rada obujeva superge in zlezeva na kakšno lepo razgledišče, sva se eno popoldne povzpela na Orljak, dobrih tristo metrov nad morjem. To je drugi najvišji vrh otoka in najvišja točka, kamor lahko stopi »neposvečena« noga. Najvišji vrh, Velo Stražo ima pod komando vojska. Pot ni naporna, razgled pa čudovit!
Ker so nama na morskem oddihu poleg ostalega ljubi tudi lepi sončni zahodi, sva en dan proti večeru obiskala Veli Rat z znamenitim svetilnikom na skrajnem severozahodu otoka. Svetilnik je najvišji na Jadranu (v višino meri 42 metrov), v njem pa je možno rezervirati tudi turistično nastanitev. Povzpela sva se na vrh in počakala, da je sonce »utonilo«.
Dugi otok nama je bil neznansko všeč. Jaz sem dopust na njem ocenila za nemara najboljšega na Jadranu doslej. Otok je ravno do te mere raznovrsten, da sva v enem tednu zlahka ujela eno super ravnovesje med lenarjenjem in pohajkovanjem, med slednjim sva otok precej dobro spoznala. Dodaten plus je bilo seveda dejstvo, da sva se tam mudila konec septembra, ko je turistov že res malo in je mir zagotovljen. Kratko, a sladko, bi lahko rekla. Prekrasen oddih sva imela in obisk Dugega otoka lahko le priporočava!
16 komentarjev
Tudi sam sem sanjaril o tako zelenih otokih, ampak zdaj sem se zabubil na Pagu, ki bi bil tudi zelen, če ne bi bila tako blizu Velebit in Velebitski kanal, potem pride burja in nas dobro nasoli. Se je pa bilo prav prijetno z vama potepati po Dugem otoku! Še kdaj pojdita …
Hvala Drago, bova še šla, morda pa celo kdaj spet na Pag prideva… 🙂
Čudovit podaljšek poletja. Čas, ko je malo turistov, ko se resnično občuti mir , lepota morja in sončnega zahoda…
Prava poslastica za oči in dušo. Lepo!
Hvala Marta! V drugi polovici septembra in tudi še na začetku oktobra je ob morju zares prekrasno, komaj čakava ponovitev! 🙂
Bilo je v juliju daljnega leta 1964, takrat sva bila še mlada in v pričakovanju prvega otroka. Nepozabni spomini na ta otok in bližnjo okolico. Bilo pa je enkrat tudi nevarno, ko me je ob potapljanju pod stenami na zahodni strani otoka zajela nevihta z močnimi valovi in sem stežka priplaval nazaj. Žal so moji diapozitivi iz tistih časov že zbledeli, zato prosim za dovoljenje, da si kakšen posnetek “sposodim” za spomin. Sinova, vnuki in pravnuka bodo veseli obujanja spominov na tiste čase. Lep pozdrav in še obilo takih dopustov želim.
Miro, hvala, z veseljem odstopim posnetke za obujanje spominov, da bodo pripovedi o dogodivščinah na tem prekrasnem otoku še bolj slikovite!
Gita, jaz sem preživljala dopust na Dugem otoku, bi rekla ene 6x. Ta dopust je vedno vključeval tudi Kornate (3x obisk z ladjico). Res bi se lahko sem stalno vračal, a potem smo rekli, moramo še kam drugam. Mi smo bili skoraj vedno stacionirani v Saliju (dober turški sladoled), enkrat pa tudi v Luki. Veliko smo hodili peš, nabirali zelišča. Skratka, močno sem podoživljala po tvojih slikah. Je pa res, da za plažo Veli Žal ne vem. Ali se pa sedajle ne spomnim. ja, še nekaj. Pogrešam pa močno vajini planinske pohode. lp obema
Mari, glede na doživeto, se sploh ne čudim, da si dopust na Dugem otoku tolikokrat ponovila… tudi midva ga bova zagotovo še kdaj! Pa tudi kakšna hribovska zgodba še sledi! Pozdravček obema! 🙂
Mene si navdušila. Je na seznamu za prihodnje leto.
Super, sem vesela! Srečno!
Tudi mene.. baje ,da so ceste malo prometne in tako primerne za 🚴🚴..kaj meniš?
Se pravi Sali bi najbolj priporočala za prenočitev?
HVALA za odgovore in še veliko lepih popotovanj želim..
Urša, verjetno je odvisno od termina. Midva sva bila konec septembra, se pravi, že izven glavne sezone, prometa ni bilo veliko, kolesarjev pa kar precej. Kako je sredi poletja, ko je glavna sezona, ne bi vedela. Glede prenočitve: ker je Dugi otok res “dolg” se mi zdi smiselna nastanitev nekje na sredi, da imaš potem na obe strani približno enako blizu (ali daleč 🙂 ). Glede na to, da je Sali največje naselje na otoku, boste tam zagotovo našli največ “dogajanja”. Midva sva bila z najinim apartmajčkom v kraju Luka super zadovoljna, če se bova vrnila, bova zagotovo izbrala istega. Lep dopust želim, pa kakšne povratne informacije bom zelo, zelo vesela… :-).
ojla Gita,
hvala za povratne informacije..
Lahko vprašam za konkreten naziv apartmaja ,kjer sta bivala?terasca izgleda super.:-)
lep dan želim-
še to sem pozabila vprašati, so ceste bolj ravninske ali je tudi kaj konkretnih klančkov?
hvala
Ja, tudi klančki so, seveda. Ampak če ste bolj resni kolesarji, vam to verjetno ne bo problem. Sva videvala tudi cele skupine, pa kar veliko kolesarskih oznak.
Gita, hvala za info-