Prvomajska smuka na ledeniku Hintertux

Za te kratke počitnice se tako dolgo nismo nič zmenili, kam bi šli, da nam je starejša hči v strahu, da bomo nazadnje kar doma obtičali, odfrlela po svoje, mi, preostali trije, smo pa spet ušpičili eno na vrat na nos. Take »last minute« variante se nam ponavadi kar dobro posrečijo in tudi tokrat ni bilo nič drugače… 🙂  

Smučke so že stale pospravljene v kotu… ampak, kaj zato… saj se jih da vendar čisto enostavno spet  potegniti na plano, a ne? Pa četudi samo za en dan. In prav to smo naredili. Za vse, ki bi vas zamikalo, da bi nas posnemali, naj povem, da je iz središča Slovenije vožnje vsaj za naš okus preveč (cca. 5 ur), da bi se tako daleč odpravili za en dan. Zato smo združili skupaj dve prijetni zadevi: obisk in smučanje. Obiskali smo mojo drago svakinjo in njenega moža v Rosenheimu na Bavarskem in pri njima dvakrat prenočili. In da ne bi ves ljubi dan samo posedali in jedli in pili in klepetali, smo se odločili, da bomo čez dan smučali in klepetali, zvečer pa razvajali brbončice in klepetali naprej. In tisto zvečer smo počeli brez slabe vesti, ker smo čez dan pač pridno smučali… 🙂

Ko sva obelodanila načrt kaj in kako, je bilo navdušenje najine »ta male« najstnice popolno. Iti smučat za prvomajske počitnice, ko gre večina prijateljev na morje, je pač čist hudooo…!!! 🙂 In za povrh – ne smučat kamorkoli, ampak na ledenik! In to nad 3000 metrov! Še bolj hudoooooo… 🙂 Kakšno bi šele bilo navdušenje, če bi to isto naredili recimo sredi julija ali avgusta!!! In ja, ni rečeno, da enkrat ne bomo. Kajti Hintertuxer Gletscher na koncu doline Zillertal na Tirolskem omogoča smučanje vseh 365 dni na leto, čisto frišen pršiček pa vas lahko razveseli še pozno v pomlad. Mi smo ga zamudili za las. Dva dni pred našim prihodom je zapadlo novih neverjetnih 93 centimetrov snega.  Vse o tem, kaj se v nekem trenutku na smučišču dogaja, po kakšni ceni, na koliko centimetrih snega, na koliko kilometrih prog in v kakšnem vremenu, izveste na njihovi spletni strani.  

Mi smo imeli vreme… no, Avstrijce sem slišala govoriti, da imamo »Kaiserwetter« 🙂 . Tudi če bi ga naročili, bi težko bilo lepše. S panoramske terase na 3250 metrih nad morjem se je videlo… z eno besedo – daleč. Na tak dan seveda nismo zapravljali čas za nič drugega, kot za smučanje. No ja, in čisto malo za martinčkanje 😉 . Ampak če se nam bo kdaj drugič zgodilo, da se bomo tam gor znašli pod oblačnim pokrovom ali celo v megli, tudi ne bo nobena katastrofa. V tem primeru si bomo dan zagotovo popestrili z ogledom ledene palače ali jame Spannagelhöhle, ki vsaj po fotografijah sodeč izgledata zelo zanimivi in atraktivni. Ker tisti »drugič« se bo gotovo zgodil. Upam stavit… 🙂