Res me čudi, da oba naša najbolj znana in najbolj brana turnosmučarska vodnika v opisu ture na Stubeck nad dolino reke Malte ponujata varianto vzpona z izhodiščem pri koči Frido Kordon Hütte. Od tu je trasa vzpona namreč večinoma vedno poteptana (zratrakirana po domače), ker koča menda nudi tudi prevoz z »Gipfeltaxi-jem« skoraj do vrha. Precej dolgočasen vzpon, pri katerem naštepamo dobrih 700 višinskih metrov je tako solidna rekreacija z lepim razgledom, kaj več pa niti ne. S pristnim turnosmučarskim doživetjem ima le malo skupnega. Eden od vodnikov čisto na koncu in čisto na kratko pod »ostalimi možnostmi« omenja kot izhodišče tudi kočo Krammerhütte, vzpona po dolini Wolfsbach z začetkom v kraju St. Peter pod Katschbergom pa ne opisuje ne eden, ne drugi.
Ker je Stubeck (2370 m) drugače prav prijazen hribček, super razgleden, zaradi blagih naklonin plazovno varen in zaradi visokega izhodišča (na okrog 1600 metrih) zelo uporaben tudi takrat, ko po dolinah ni dovolj snega, sva bila že nekaj časa odločena, da bova enkrat raziskala še kakšno drugo, bolj zanimivo varianto vzpona. In ker se je fb-prijatelj ravno dan prej pohvalil z obilico pršiča ravno na Stubeck-u in po vrhu vsega še prijazno razložil kje, kam in kako nama je iti, da bo imela tura tako na vzponu kot pri spustu bolj »klen« turnosmučarski karakter, nisva nič več odlašala. J., še na tem mestu in še enkrat – lepa hvala… 🙂
Ovinkasta in mestoma kar strma gorska cesta iz vasi Malta proti zaselku Maltaberg je bila splužena in suha prav do parkirišča pri koči Leonhardhütte, kjer sva začela. Najprej je treba nekaj deset metrov po zasneženi cesti mimo sosednje koče Krammerhütte, kmalu za njo pa naletimo na oznako za Stubeck, kjer je lepa, utrjena špura zavila desno čez travnik. Zložen vzpon poteka po širokem hrbtu sprva proti severu, višje pa obrne na severovzhod in se malo pod vrhom priključi »avtocesti«, ki pripelje gor s planine Sonnalm. Prav lušten vzpon je to, neprimerno lepši od onega, ki se začne pri koči Frido Kordon. O tem, kako velika je razlika v smučarskih užitkih, pa ne bom niti izgubljala besed – se vidi na fotkah… 🙂
4 komentarji
Ne zmanjka vama idej za turne užitke in še letošnja zima vama gre na roke. Naj vama bo še velikokrat lepo na belih poljanah…. 🙂
Vito, hvala za lepe želje! Letošnja zima je res krasna. Naj traja še malo… 🙂
Ah, Brigita, ob pogledu na belko sem se kar raznežila. Tako dobro si jo ujela v objektiv, da je res ne moreš pozabiti. In smučarski zavoji se tudi enkratni. In zimske gorske panorame. Vse, kot mora biti! Uživajta še naprej, mi bomo pa z vama… čao
Hvala, Alenka! Takih prvih srečanj se res ne pozabi… Je pa bilo obenem zaenkrat tudi zadnje te vrste. Si želim še kakšnega podobnega. 🙂