Kdaj je na Blegošu najlepše? Hm, težko rečem. Pa ne zato, ker se ne bi mogla odločiti, ampak zato, ker res ne vem. Ker sem bila do zdaj na njem vedno samo pozimi. Lahko pa povem, da je Blegoš v snegu čudovit. Najlepši vsekakor navsezgodaj dan po sneženju. Preverjeno. Ta dan, včerajšnji torej, sva letos zamudila. Pa nič zato. Je bilo vseeno lepo.
Najbolj znan in bržkone najbolj priljubljen vzpon na Blegoš se prične na Črnem Kalu. Pa ne tistem ob cesti proti Kopru, ampak na sedlu malo naprej od Gorenje Žetine, najvišje ležeče vasi pod Blegošem. Od tam do vrha res ni daleč. Po tej poti smo hodili gor, ko sta bili najini punčari še manjši. Midva sva se danes odločila za malce daljši (pa vendar ne najdaljši) pristop in začela z vzponom v vasi Leskovica, ki leži pod jugozahodnimi pobočji vrha. Sprva sva sledila markirani poti, potem pa na višini približno tisoč metrov skrenila z nje in se povzpela najprej direktno na vrh. Vrnila sva se mimo Koče na Blegošu in mimo Zavetišča gorske straže na Jelencih nazaj na izhodišče. Ja, lahko je pozimi odkrivati neoznačene pristope, ker jih pač domačini dodobra uhodijo. Samo zaupati jim je treba, pa gre.
Če Blegoša še ne poznate pobližje, pa ste se ga namenili spoznati, vam moram o njem nekaj povedati. Blegoš je vremensko muhast. Zelo. Prav lahko vas bo pričakal mrzel in vetroven, meglen in brez razgledov. Preverjeno. Večkrat. Ampak ne se jezit, saj ni sam kriv. In ne obupat. Večkrat kot boste šli gor, več je verjetnosti, da boste »trofnili« jasnino in razglede, ki jih ne boste pozabili. Tudi to preverjeno. Tudi to večkrat. Danes nazadnje.
Aja, da ne pozabim. Nikar ne hitite mimo koče naravnost v dolino. Kuhajo in pečejo odlično. Če bodo imeli ocvirkovko, si jo privoščite. Je vredna »greha«. Pa tudi vse jedi na žlico so slastne. In tako boste ubili dve muhi na mah. Naredili boste lep izlet, pa še kuhati vam ne bo treba doma… 🙂
Zimski Blegoš res nikoli ne razočara. Tudi tokrat ni…
