V svetu brez markacij

Na tej turi sva enkrat že bila, a sva takrat v gosti megli, ki naju je nenadoma zajela sredi grebena, brez pomisleka sestopila (kdor ta svet pozna, bo razumel zakaj, kdor ga še ne, naj to vzame …

Iskreno priznam in se kar malo posipam s pepelom. Če bi me pred tem »korona časom« vprašali, kateri je najvišji vrh ljubljanske občine, ne bi vedela odgovora …

Ko sem lani oktobra objavila prispevek o »eni lepi macesnovi« se je pod objavo zvrstilo kar nekaj komentarjev. Bralec Vili mi je …

»Magla svuda, magla oko nas…« sva si brundala sedeč na Kalški gori tri leta nazaj. Ne, da so bili razgledi slabi… sploh jih ni bilo. Enega samega obrisa nečesa ni zaznalo oko, …

Za turo na Malo Mojstrovko bi rekla, da spada v skupino tistih, ki jim pravimo »kratke, a sladke«. Ki niso za cel dan, so pa »za piko udret«. In za zelo na hitro pridet na okus visokogorja. …

Ker je bil ravno praznik, sva se tudi midva malo bolj »praznično« obnašala. Sva bolj pozno vstala in malo dlje zajtrkovala, pa …

Veliko let je že minilo od takrat, ko sem bila prvič na Toscu (2275 m). A spomin na čudovit pogled na Triglav z njegovega prostranega travnatega temena, …

O vzponu na Vrtačo čez Malo glavo dobra tri leta nazaj v mojih spominih piše: »Vzpon je uspel. In bil nama je všeč in prav zares ne dam roke v ogenj, da ga ne bova še kdaj ponovila…« Evo, pa sva ga …

»O, šit…« (in potem še dodatek, ki ni za na blog) sem slišala z malo povišanim tonom izreči mojega dragega na pol poti proti Zelenici… Ko mi je povedal, v čem je štos, sem najprej …

Odkrivati vedno nove skrite kotičke, v katere tudi na prelestno sončno nedeljo pokuka le malokdo, je čudovito. A enako lepo se je …