Vzponi v snegu

Letošnjega novembra me je tu pa tam kdo od znancev pobaral, kako mi gre prenašanje vse te moče in vlage in sivine, ki jo je bilo prejšnji mesec res nadpovprečno …

Zima se letos ni kdo ve kako izkazala, a zdaj, ko se njen čas izteka, bi pa ona očitno še kar malo ostala. In se delala, da je še vedno ta glavna. …

Kot si vsako jesen neskončno želim ene res lepe zlate macesnove (ture kajpak) in pravim, da brez nje ni prave jeseni, tako vsako zimo hrepenim po vsaj eni pravljični snežno beli. Po …

Končno imamo spet enkrat pravo zimo tudi v dolini. Zimo z veliko snega. In to prav pred domačim pragom. V Ljubljani smo …

Zaradi Dobrče (1634 m) imam malo slabo vest. Ker se mi zdi, da ji en mičken delam krivico. Že leta in leta je pri meni samo »rezerva«. V glavnem pozimi. Ponavadi takoj po sneženju. Pa tudi sicer. Rezerva za …

Za tale zapis se kar nekaj časa nisem mogla odločiti, kako naj mu dam naslov. Na eni spletni strani sem našla tegale: »Tolsti vrh na Kriški gori«, pa se mi čudno sliši. Vrh na gori? Potem sem se začela nagibati …

Še poletja ni konec, pa že po zimi diši… 🙂

Prvemu se jaz ne morem upreti. Pravzaprav niti ne poskušam. Enostavno grem in uživam. Če ga ni v dolini, grem pač višje. Veselim …

Nisem tiste sorte človek, ki bi ga sonce neskončno motiviralo in mu dajalo delovni elan (govorim o službi seveda). Meni kvečjemu meša …

Tale vzponček na stičišče treh dežel smo si »šparali« za enkrat takoj po sneženju. Takrat je pot na Peč (it. Monte Forno, …

Kdaj je na Blegošu najlepše? Hm, težko rečem. Pa ne zato, ker se ne bi mogla odločiti, ampak zato, ker res ne …