Za turo na Malo Mojstrovko bi rekla, da spada v skupino tistih, ki jim pravimo »kratke, a sladke«. Ki niso za cel dan, so pa »za piko udret«. In za zelo na hitro pridet na okus visokogorja. Omenjena tura je seveda kratka pod pogojem, da jo začnemo s prelaza Vršič (kar je v kopnem delu leta precej samoumevno, pozimi pa ne vedno) in sladka v primeru, da jo (v kopnem) ne opravimo po »normalki«, ki poteka po južnem pobočju gore. Ta pot res ni nekaj, česar bi se človek veselil…
Povsem drugače je z drugima dvema pristopoma. Ko sta bili najini punci komaj na pragu najstniških let, sta oboževali Hanzovo pot. To je zavarovan plezalni pristop, ki je speljan po severni steni gore in katerega otvoritev sega že v daljno leto 1928. Nekaj let zapored je bila »železen repertoar« našega družinskega hribolazenja in po nekaj zaporednih ponovitvah se mi je zdelo, da jo znamo že skoraj na pamet.
Potem pa je prišlo eno obdobje, ko je bil duh še kako voljan in željan visokogorja, telo pa ni zmoglo dolgih tur. In sva se na en prelesten jesenski dan odločila, da se povzpneva le na Šitno glavo, na kateri še nikoli prej nisva bila. A ker je ostalo še kar nekaj moči, sva z nje šla pogledat, če najdeva nadaljevanje proti Mali Mojstrovki. Sva našla. Od takrat je to najin najljubši pristop nanjo in sva ga že nekajkrat ponovila… nazadnje po natanko petih letih in enem dnevu v ponedeljek dopoldne… 🙂
Kot sva predvidevala, gneče na poti ni bilo nobene, pa čeprav je bilo na Vršiču kot v mravljišču in nama je inkasant v zameno za 3 evre »odmeril« parkirišče kar nekje ob cesti, ker drugje ni bilo več prostora. Približno na pol poti proti Grebencu sva skrenila z markirane poti in potem vse do vrha Šitne glave razen dveh, ki sta že sestopala, nisva srečala nikogar več. »Wimbeldonsko« travco na vrhu, ki je primerljiva s tisto na Šplevti pod Dovškim križem, so ovčke izdatno pognojile, tako da se je našel prostor le za posedeti, za ležati pa ravno ne… 🙂 »Brezpotno« nadaljevanje se nama je zdelo že precej bolj uhojeno kot ob zadnjem vzponu in ni trajalo dolgo, ko sva se priključila vršnemu, za naju najlepšemu delu Hanzove poti. To je tam, kjer jeklenic že zmanjka in je treba namesto njih v roke vzeti skalo in tam, kjer se čez nekaj časa odpre tisti čudoviti pogled na Jalovec in Mangrt, ki ga vedno komaj čakava in nikoli ne greva kar mimo, ampak tam vedno narediva kratek počitek. Veva namreč, da bo že čez nekaj kratkih minutk nadaljnje hoje ta podoba izginila za mogočno severno steno Velike Mojstrovke in jo niti z vrha ne bova več uzrla…
No, tokrat zaradi megle z vrha nisva videla še marsičesa drugega, kar se običajno videti da, a nisva bila zaradi tega nič slabe volje. Razgledi z Male Mojstrovke so nama res poznani že do te mere, da sva si jih samo priklicala v spomin in je bilo skoraj tako, kot da jih gledava v živo. Vmes sva opustila misel na nadaljevanje po grebenu Mojstrovk, ki sva ga čisto potiho imela v načrtu, če bodo razmere ugodne in ga prestavila na enkrat v prihodnje. Brez razgledov na tako pot res ne bi imelo nobenega smisla…
Sestop po južni poti je res en »nebodigatreba«. Precej šodrasto in drseče je, to že moram reči. A očitno je res tako, da večkrat ko greš, manj je tečno in zdi se mi , da tako lepo in tekoče, kot sva sestopila tokrat, res še nisva nikoli… 🙂
P.S. Ko sem ravno zaključila s pisanjem prispevka sem zasledila novico, da bo ta vikend, med 9. in 11. avgustom 2019 popolna zapora “južne” poti na Malo Mojstrovko zaradi obsežnejše akcije obnove poti, ki bo potekala v organizaciji Planinske zveze Slovenije in skrbnika poti, Planinskega društva Jesenice. Pohvalno… 🙂
4 komentarji
Pozdrav!
Pot na Malo Mojstrovko poznam. Ne pa tudi čez Šitno glavo. Ali imata kako gpx sled. Bi je bil zelo vesel.
Lp, Luka Ciglar
Luka, pozdravljen! Pošljeva na mail. Lp, Gita
Vse lepo: opis poti, fotografije in cvetje. Tako preživeta kratka pot pusti dolg spomin na lep dan. Si tudi poznavalka rož; lepo zajameš njihove značilnosti in okolje rasti. Ja. kaj še naj dodam? Uživajta lepe dni v gorah in med cvetjem!!!
Kako zelo mi je všeč misel, da lahko tudi kratke poti pustijo dolg spomin! Hvala!