Prvi pomladni dan na Šmarni gori

Že ko sem v začetku leta začela pisati blog, sem imela v načrtu, da se bo enkrat na njem znašel tudi botanični kotiček. Ker imam rada cvetje. In ker ga rada fotografiram. In ker si kakšno deževno nedeljsko popoldne rada polepšam z ogledom starih »cvetočih« fotografij. In ker imam prijatelje, za katere vem, da bodo ta kotiček radi obiskovali. In zdelo se mi je, da je prvi pomladni dan ravno pravi čas za »otvoritev«… 🙂

V prispevkih bo verjetno manj besed in več fotografij. Čeprav sama na poteh po hribih in dolinah uživam v prepoznavanju rastlin, bo »tehničnih« podatkov o njih malo. Za to obstajajo bolj strokovne spletne strani in botanični priročniki. Mene bolj pritegnejo zgodbe. Recimo zgodbe o tem, kako rastline živijo in kako so jih sploh odkrili in kako so dobile ime. Zgodbe na primer o tem, zakaj neki se telohu s snežno belim cvetom reče črni teloh? Pa o tem, ali se prav reče narcisa ali ključavnica? In o tem, kateri žafran je drag kot žafran in katera roža ima pri nas svoj spomenik? Bi rekla, da bo kotiček bolj kot za botanične učenjake zanimiv za botanične radovedneže… 🙂

Ker imam poleg cvetja neskončno rada tudi zimo in ker je zaenkrat snega za turno smuko ponekod še dovolj, ga pa dolgo več ne bo, sem bila do zdaj v glavnem na snegu in sem cvetoče znanilce pomladi opazila zgolj bežno in na hitro. No, danes sem si zanje vzela čas… in se s fotoaparatom v roki odpravila na bližnjo Šmarno goro. Ne za kondicijo, za dušo… 🙂