Dejstvo, da je blagajev volčin skupaj s planiko že leta 1898 postal naša prva zavarovana vrsta, hočeš nočeš pritegne pozornost ter prebudi radovednost in željo videti to rastlino cveteti. Lani sva prvič našla eno od njenih rastišč. Pod vrhom Polhograjske Grmade. Presenečena sva bila, da nama niti s poti ni bilo treba stopiti, da bi jih zagledala. Le oči sva dala malo bolj na peclje, kot se reče… 🙂
Blagajka, rumena jožefca, kozlovc, igalka… to so vse domača imena za blagajev volčin. Pa še eno ljudsko ime se ga je prijelo. Kraljeva roža mu tudi rečejo. Pa ne, da bi si to ime kdo izmislil kar tako, ker mu je bila roža pač tako zelo všeč, da jo je hotel povzdigniti nad ostale vrste. Pri tem poimenovanju ima čisto zares kralj prste vmes. Vas zanima? Takole je bilo…
V drugi polovici maja leta 1837 je nek domačin grofu Blagayu, ki je takrat upravljal Polhograjsko graščino in imel sloves botanika, z Gore (tako domačini na kratko rečejo Polhograjski Gori) prinesel cvetočo, dišečo vejico. Ker grof te rože ni poznal, jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani in velikemu poznavalcu rastlin in ga prosil za določitev. Freyer je spoznal, da gre za novo vrsto volčina in predlagal poimenovanje po grofu, fevdalnem lastniku polhograjskega gospostva. V takratni Evropi je nova odkrita vrsta pomenila pravo botanično senzacijo in vzbudila celo zanimanje saškega kralja Friderika Avgusta II. Ta se je 14. maja 1838, torej leto dni po odkritju, s spremstvom povzpel na Goro in si ogledal rastlino. Grof Blagay je v spomin na ta visoki obisk dal postaviti spomenik, blagajevega volčina pa se je prijelo ime »kraljeva roža«.
Danes sva lani odkrito rastišče obiskala ponovno. Na pot sva šla šele, ko se je popoldne že nagnilo v drugo polovico. In ker je bil čas omejen, je bil fotoaparat za gor grede raje kar pospravljen v nahrbtniku. Za vsak slučaj. Tisti, ki me poznate, veste zakaj. V nasprotnem primeru bi se namreč kaj lahko zgodilo, da bi naju že za gor grede ujela noč… 😉 Tako pa sva malce hitreje stopila, mimogrede še kanček dobrega za kondicijo naredila, potem pa se pod vrhom dolgo mudila in vso pozornost »njegovi visokosti« blagajevemu volčinu posvetila… 🙂 (Haha, Prešeren bi bil najbrž ponosen name… 😉 )… Na koncu pa je ostalo še toliko svetlobe dneva, da sva za povrh naredila še kratek postanek pri Polhograjski graščini…
4 komentarji
Brigita, spet lepo zaokrožena zgodba dopolnjena s fotografijami. Tudi mene vedno zanima, po kom ima kakšna roža ime ali za kaj ima ravno takno ime, kot ga ima, katere so so tiste značilnosti, ki definirajo ime rože ipd. Prav pred kratkim sem raziskovala od kje ime Justinova zvončica, ki je doma v Škocjanu in odkrila veliko o Rajku Justinu, botaniku, tudi o njegovem sodelovanju z J. Witasek (tudi Witasekinovo zvončico poznam) in presenečena odkrila, da se za tem imenom skriva avstrijska botaničarka, o kateri zaenkrat še ne najdem zadosti informacij. In tako se ti tudi roža postavi v čisto drugačno luč, če jo podpira zgodba. In s takim ptijetnim raziskovanjem se ti razširjajo obzorja, tako botanična, kot tudi širše. Se veselim tvojih naslednjih zgodb… pozdrav
Alenka, hvala lepa za komentar. Meni je takole raziskovanje eno samo veselje in prepričana sem, da me še dolgo ne bo minilo. In bolj ko raziskujem, bolj odkrivam, česa vsega še ne vem. Tako da zgodb verjetno še ne bo zmanjkalo kmalu… 🙂
“Pod vrhom Polhograjske Grmade. Presenečena sva bila, da nama niti s poti ni bilo treba stopiti, da bi jih zagledala. Le oči sva dala malo bolj na peclje, kot se reče…”
Evo jaz nimam te sreče.
Lani sem jo iskala na Zaplani, pa je nisem uspela zasledit, čeprav sem šla večkrat po poti, ki so mi jo priporočili.
10 dni nazaj sem prav s tem namenom šla na Polh. grmado pa tudi nič našla. Šla sem po poti iz graščine proti vrhu.
A bi morala ubrati kakšno drugo pot?
Pozdrav
Rastišče je pod vrhom na drugi strani, če se z vrha le malo spustite po poti proti turistični kmetiji Gonte. V senčnem gozdu jih je opaziti. V bližini rastišča je tudi tabla na drevesu, ki je na prvi fotografiji. Pa veliko sreče pri iskanju! 🙂