Beračni kugel in Svete Višarje

Sem že zadnjič napisala, da komaj čakam, da bova šla spet. In točno po dveh tednih sva šla. Spet brez pričakovanj. In spet sva vedela, da bo luštno. Ker drugače ne more biti. Vedno, ko greva gor, se počutim nekako tako, kot takrat, ko sem še hodila nazaj domov k staršem na obisk. Prijetno in domače. Ko prispeva, vem, na kateri klopci bova posedela, vem, kam bova šla nekaj pojest, vem, kaj bova naročila… kot včasih, ko sem šla k mami na kosilo in sem vedela, da bo skuhala jed, ki mi je bila izpod njene kuhalnice še posebej ljuba…    

No, to, kar sva doživela danes, temu se pa reče podarjeni dan! Vremenarji so napovedali meglo in oblake, dobila sva pa sonce in modro nebo! Če to ni neprecenljivo! In danes se je še kako splačalo stopiti še tistih nekaj korakov višje nad vas, na hribček, Beračni kugel imenovan, po razgled.

Na nekaj mestih na romarski poti začenja počasi zmanjkovati snega. In sem se vprašala: a je to res to… za letos? Konec zime? Zimo imam namreč rada. Rada jo imam takrat, ko je prelestno lepa, snežno bela in s soncem obsijana, pa tudi takrat, ko je čemerno turobna in sivo meglena. Kakršnakoli že je, vedno mi uspe v njej najti trenutek nečesa lepega. Znam uživati v skrivnostni lepoti meglenega gozda, znam se veseliti suhih trav sredi decembra, prvi teloh v začetku januarja me spravi v dobro voljo, najraje od vsega pa rišem vijuge na zasnežena pobočja ali preprosto samo gazim v meter in več snega. To slednje letos malce pogrešam. Ampak zdaj nas menda čaka vremenska fronta. Ohladitev. Padavine. Tudi snežne. Pravijo vremenarji. Če jim verjamete… No, če imajo prav, potem naj se že enkrat tista vreča do konca strga in naj se iz nje na debelo usuje… saj veste kaj. Da si bo narava pod belo odejo še malce odpočila, predno bo začela brsteti in cveteti in da bomo smučarji še kakšno ušpičili, predno bomo smučke spet postavili v kot…  

Zimo bodo v teh dneh preganjali. Kurenti bodo plesali in cingljali in skakali, da bi jo prepodili iz dežele in priklicali pomlad. Upam, da jim ne uspe čisto. Veliko nas je, ki si želimo, da zima še malo ostane. Vsaj čisto malo še. Vsaj v gorah. Po možnosti snežno bela in s soncem obsijana… 🙂