Markirane poti

Še niti domov nisva prišla (dobra štiri leta nazaj), pa sva že vedela, da bova še šla. No, vsaj jaz… 🙂 Ker je pot na Monte Jamo in z nje dol tako …

Točno vem, kdaj se mi je Jelovica prvič in za vedno vtisnila v spomin. V četrtem ali petem razredu osnovne šole je bilo, ko smo se učili o Sloveniji in je bilo …

V prijetno svežem jutru ubirava korake s planine Kot proti že od daleč vidnemu bivaku pod Mulcem. Na približno polovici poti se mi v nekem trenutku zazdi, da je že tako ali …

Lepi dnevi vedno vabijo v naravo. A zdi se mi, da lepi dnevi tik pred večdnevno kislobo in mokroto od vremena, še posebej, če se, kot tokrat, takšno stanje obeta za vikend, vabijo še …

Ko se prek Slovenije dogaja »selitev narodov«, kar neizbežno povzroča prometne infarkte, midva najraje ostaneva, če že ne kar doma, pa vsaj …

Sva si rekla, da tako čudovito jasnemu in sončnemu prazničnemu dnevu pa že pritiče ena praznično lepa turca. Ne nujno eminentna po višini in dolžini, obvezno pa razkošna po svoji slikovitosti, širnih …

Na Nanosu sva bila seveda že večkrat, a sva se na zadnjo marčevsko nedeljo kljub temu še enkrat več odločila zanj. Najbolj zato, ker sva si želela nanj končno enkrat na en brezhibno jasen in sončen dan, da bi …

Ko sva bila na Sabotinu prvič, to je bilo slabih šest let nazaj, nama je bila pot všeč, le razgledov nisva imela skoraj nobenih. Zato sva si …

Če je bila zadnja lanska (tura mislim) prijetno topla in vsa s soncem obsijana, pa naj bo še prva letošnja prav taka, sva si rekla v začetku …

Sva vedela, da bo zadnja letošnja… in sva si rekla, naj bo potemtakem ena res očarljivo lepa, prijetno topla, z razgledi radodarna …