Markirane poti

Sva si rekla, da tako čudovito jasnemu in sončnemu prazničnemu dnevu pa že pritiče ena praznično lepa turca. Ne nujno eminentna po višini in dolžini, obvezno pa razkošna po svoji slikovitosti, širnih …

Na Nanosu sva bila seveda že večkrat, a sva se na zadnjo marčevsko nedeljo kljub temu še enkrat več odločila zanj. Najbolj zato, ker sva si želela nanj končno enkrat na en brezhibno jasen in sončen dan, da bi …

Ko sva bila na Sabotinu prvič, to je bilo slabih šest let nazaj, nama je bila pot všeč, le razgledov nisva imela skoraj nobenih. Zato sva si …

Če je bila zadnja lanska (tura mislim) prijetno topla in vsa s soncem obsijana, pa naj bo še prva letošnja prav taka, sva si rekla v začetku …

Sva vedela, da bo zadnja letošnja… in sva si rekla, naj bo potemtakem ena res očarljivo lepa, prijetno topla, z razgledi radodarna …

Res ne vem, kaj mi je letos. V hribih je že sneg, meni, ki imam sicer zimo tako zelo rada, pa še kar paše vandrati po kopnih in s soncem obsijanih strmalih. …

Če bi mi bil Matajur veliko bližje, kot mi je, bi bil to zagotovo hrib, na katerega bi vzpone štela v desetinah, če ne še kaj več. Nanj bi se vzpenjala večkrat …

Kmalu zatem, ko se november prevesi v drugo polovico, pride dan, ki je za naju malo poseben. In si ga zato vedno želiva preživeti na malo poseben način. A želje so seveda eno, realnost pa ponavadi krojijo …

V četrtek zjutraj budilka ni imela niti najmanjših možnosti, da bi zmagala v boju z najino zaspanostjo. To se nama že zelo dolgo ni zgodilo,  a tokrat pač ni šlo. Pa nisva šla pozno spat. Sploh ne. …

Ne morem pomagati, ampak resnica je ta, da za mene ni lepe jeseni brez ene lepe, zlato rumene macesnove ture. Izbire je …