No, tale izlet na Notranjsko je bil pa na spisku želja že leta. Po objavljenih fotografijah sodeč se mi je zdelo, da mora biti obisk poplavljenega Planinskega polja zares zanimivo in lepo doživetje. Pač nekaj, kar se ne da videti ravno kadarkoli. Pa je bilo vedno, ko sem se spomnila nanj, tako, da sva obisk odložila. Včasih sva bila prepozna, ker je voda po poplavi že odtekla, spet drugič jo je bilo toliko, da je zalila tudi hiše in tam živečim ljudem naredila veliko škode. V takih razmerah mi pač ni padlo na pamet, da grem tja zganjat turizem in fotografirat. Ampak, kdor je potrpežljiv in čaka na pravi trenutek, ga tudi dočaka in tako sva minulo sredo doživela »potopljeno« Planinsko polje v po mojem najlepši možni izvedbi – z vsem razkošjem jesenskih barv vred in z odsevi, ki so bili v prečudovitem vremenu in skoraj brezvetrju enkratni!
Planinsko polje slovi kot eno najlepših in najslikovitejših kraških polj v Sloveniji. Dolgo je šest in široko dva kilometra. Podobno kot Cerkniško se tudi Planinsko polje lahko spremeni v veliko presihajoče jezero, saj večkrat na leto poplavi. To se zgodi takrat, ko kraški izviri dovajajo več vode, kot jo skozi požiralnike in ponore lahko odteče v podzemlje. Najpogosteje je to pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Vodna gladina lahko ob poplavah ponekod naraste tudi za deset metrov!
Po Planinskem polju vijuga reka Unica, ponikalnica, ki izvira v Planinski jami. Na svoji poti naredi toliko okljukov, da je njen tok kar trikrat daljši od dolžine polja. Na severnem delu polja skozi podore ponikne v podzemlje, nato pa po približno 10 km podzemnega toka ponovno priteče na površje pri Vrhniki, tokrat z imenom Ljubljanica.
Čeprav je bilo jezero Planinskega polja vedno kar nekako v senci višje ležečega in mnogo bolj znanega Cerkniškega, se mi zdi, da pridobiva na prepoznavnosti in obiskanosti. Presenečena sva bila nad številom obiskovalcev in to sredi tedna v dopoldanskih urah. S številnimi smo se pozdravili, kot bi bili nekje v hribih, ampak pozdrav največkrat ni bil »dober dan« ampak »a ne, kako je lepo«… 🙂
Če bi si želeli poplavljeno Planinsko polje na hitro ogledati samo z avtomobilom, boste najlepše poglede ujeli med vožnjo po cesti Planina – Logatec. Ob njej so številna parkirišča, kjer lahko varno ustavite, fotografirate in kaj zanimivega preberete na informativnih tablah.
Tisti, ki ste vešči vihtenja vesel, se boste bržkone na »potopljeno« polje z veseljem odpravili s kajakom ali kanujem. Midva sva srečala celo enega, ki se je pripravljal, da se bo na jezero podal s supom.
Če pa se boste na ogled podali peš, vsekakor ne pozabite obiskati letos na novo urejenega razgledišča na Jakovškem griču, od koder je pogled na Planinsko polje še posebej lep!
10 komentarjev
Kako lepo ! Čudovite fotke.
Hvala, Milan! 🙂
Lepo “mokro, jesensko” , v čudovite barve odeto zgodbo si nam prinesla v “že temno noč”; zavidam ti tvoj dar izbrati kompozicije pogledov, ki prikažejo vso lepoto objekta, v tem primeru čudovitega bisera naše lepe dežele. Hvala za toploto, ki me je obdala ob večkratnem ogledu tvojih posnetkov. Imej se še velikokrat lepo, zato se bomo imeli tudi mi!!
Vili, najlepša hvala za tako lep komentar. Vse dobro želim!
Ob vseh , neponovljivo lepih posnetkih je vsaka beseda odveč.
Planinsko polje včasih občudujem skozi okno avtobusa. Enkrat je poplavljeno, drugič se dvigajo meglice in večkrat sem si že rekla , to moram videti od blizu, a to kar je videti na vaših slikah je več kot si upam sanjati. Moj najljubši motiv za fotografijo je prav odsev v vodi.
Hvala, Marta! Odsev v vodi je tudi pri meni prav pri vrhu najljubših motivov, zato sem tako zelo držala pesti za čim manj vetra in čim bolj mirno gladino. Vesela zelo, da se je izpolnilo. Vam želim in iz srca privoščim en takole lep obisk ob blizu! 🙂
Gita, zelo lepo! Midva bila včeraj (dobila skomine po tvoji objavi), a nisva prej preverila kamer, tako da sva prispela praktično v oblačen dan na Planinskem polju. Saj je bilo lepo, a ni bilo odsevov, ni bilo več krasnega jesenskega listja na drevesih. Tako, da vidva sta ulovila pravi čas in bravo! Je pa res, da cesta Laze-Planina ni več poplavljena. Sta si ogledala tisti parki pri gradu Haasberg? Tudi zelo lepo.
lpMari
Hvala, Mari! Res škoda za oblačnost! Se mi pa zdi, da je pri teh stvareh vedno tako, da je potrebno imeti tudi malo sreče z izbiro dneva, saj vseh stvari se res ne da predvideti. Sem prepričana, da bosta “vajo” ponovila, če ne prej, ob letu osorej. Ja, park ob gradu Haasberg sva si ogledala že enkrat prej in je res zelo lepo urejen. Pozdravček obema!
Draga Gita, tudi midva sva si letos kar 2x privoščila ogled teh lepot Planinskega jezera in nisem prepričana, da zadnjič. A tvoje besede in fotografije bi ne mogle biti boljše, saj ko sem prebrala že samo tekst, sem se v mislih “preselila” med prizore Planinskega polja, fotografije so me pa sploh čisto očarale. Lepo je potovati z vama, kjerkoli se potepata in z Vladom vama želiva še obilo lepih odkritij v naravi, ki jih deliš z nami. ❤👌
Draga Alenka, hvala ti za napisano. Tudi midva sva bila tokrat že drugič letos na Planinskem polju, si pa želim obiska enkrat tudi spomladi ali v zgodnjem poletju, ko je polje baje ena sama “bogatija”, kar se tiče cvetočih orhidej in frfotajočih metuljev. Nasploh pa je to čudovit izlet kadarkoli v letu. Pozdravček obema od naju obeh!