Ideja za izlet v vsakem vremenu – obisk Županove jame

Je že vse tako kazalo, da bova celo nedeljo imela »pižama party« 🙂 . Vreme je bilo oblačno in bolj kot ne megleno, malo je rosilo in občasno močneje deževalo. Nisva se pritoževala, kajti jamranje nad vremenom sva že zdavnaj prerasla. Vreme pač vedno je. Ali je v nekem trenutku dobro ali slabo, je le stvar pogleda. In stvar tega, ali se znamo vremenu prilagoditi. In midva se znava kar dobro. V nedeljo sva recimo sklenila, da bo to za spremembo »dan za zapeček« 😉 🙂 . Ampak ker sva zgodaj vstala, sva do takrat, ko se je dan prevesil v drugo polovico, imela zapečkarstva počasi dovolj in vse bolj nama je hodilo na misel, da bi pa vseeno nekam šla. Vreme je itak bilo – če že ne ravno najboljše za nekam ven, pa več kot odlično za nekam noter… 🙂 🙂   

Prav hitro sva se spomnila, da bi obiskala Županovo jamo. Najbrž zato, ker sva jo nameravala že lani poleti. Pa jo nisva. In je ostala »na čakanju«. Takrat ni bilo deževno, je bil pa vročinski val in iskala sva idejo, kje bi se dalo nekaj časa preživeti v prijetnem hladu in obenem videti in doživeti kaj novega. Razlog, da takrat nisva šla, je bil pa ta, da se nama pri 35+ stopinjah ni ljubilo toliko obleči in s seboj jemati še dodatna oblačila za »preživetje« na okoli 10 stopinjah, kolikor je stalna temperatura v jami čez celo leto.

Se mi pa zdi, da morda pa čisto vsi ne veste, o kateri jami zdajle sploh govorim oziroma pišem. Še najbolj verjetno bi se to znalo zgoditi tistim, ki ste v šolo hodili še v bivši Jugoslaviji. Takrat smo se namreč učili, da se jami, ki leži nekako na pol poti med Grosupljem in Turjakom, reče Taborska jama. Zgodovina okrog imena gre pa na kratko takole: jamo je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Josip Perme. Po njem je dobila ime Županova jama. Po koncu druge svetovne vojne leta 1946 so jamo preimenovali v Taborsko, po slovenski osamosvojitvi pa so se domačini odločili, da naj jama nazaj dobi svoje prvotno ime in od leta 1996 dalje se spet imenuje Županova jama.

Pol ure vožnje iz Ljubljane, 8 evrov za vstopnino, 7 dvoran na voljo za obisk in še ena za povrh, dobrih 600 metrov dolga urejena turistična pot, nekaj manj kot 500 stopnic in okrog 70 minut dolg voden ogled vsako soboto, nedeljo in praznik ob 15. uri so številke, ki bi vas v zvezi z načrtovanjem obiska jame utegnile zanimati. Vse ostale informacije najdete na uradni spletni strani.

Naju je jama očarala. Po velikosti in veličastnosti se s Postojnsko pač ne more kosati. Navduši pa ravno s tem, da je majhna, manj znana in neskončno manj obiskana v primerjavi z našo najbolj slavno, pa vendar tako zelo, zelo lepa in čudovito urejena. Pravi skriti biser dolenjskega krasa!