Le malo za tem, ko je avgusta 2020 zaživela in bila za obiskovalce odprta nova tematska pohodna pot z naslovom »Lom je moj dom«, sva se prav v njeni bližini mudila na nekajdnevnem dopustu. A je tedaj za vse želje in načrte zmanjkalo dni. Tako je najino »klukco« dobila šele poltretje leto kasneje, preteklo soboto.
Da ne izumljam svoje razlage kod in kje sva hodila, si bom izposodila kar uvodne stavke iz predstavitvene zloženke:
»Nad sotočjem rek Soča in Idrijca se na jug vzpenja Banjška planota. Na njenem najbolj severozahodnem delu je suha dolina, nad katero so posejane manjše in večje skupine hiš, ki tvorijo vasici Kanalski in Tolminski Lom, čez greben, že nad suho Čepovansko dolino, jima družbo dela še manjša Grudnica. To je območje Loma.«
In na tem območju je speljana ta lepa, 12 kilometrov dolga krožna pot, ki postreže s slikovitimi razgledi in s skrbno predstavitvijo naravne in kulturne dediščine Loma.
Za izhodišče sva izbrala zaselek Široko in parkirala pri istoimenski turistični kmetiji, nad katero je izjemna razgledna točka. Pot ni zahtevna, dobro je tudi označena z usmerjevalnimi in informativnimi tablami, le v primeru dvoma je na kakšnem razpotju dobro malo bolj natančno pogledati za rumeno-modrimi markacijami, ki jo označujejo.
Midva sva na poti uživala. Lahko rečem samo iskrene čestitke snovalcem. Baje je ideja o tej poti zorela skoraj dvajset let, na koncu pa bila udejanjena v eno čudovito pripovedno celoto, ki obiskovalcu pričara podobe in zgodbe življenja nekoč v teh krajih. Pohodnika nisva srečala nobenega, sva se pa pozdravila in poklepetala s prenekaterim domačinom. Dobila sva občutek, da so ponosni na svojo pot in veseli vsakogar, ki jo obišče.
Še ena mikavnost te poti je, ki jo pač moram omeniti, če želim posebej poudariti, komu vse bi utegnila biti všeč. Njeno dolžino lahko poljubno »ukrojimo« po svoji meri. »Lovci na višince« naj pot pod noge vzamejo kar v Mostu na Soči, tisti, ki jim je celotna krožna pot predolga ali prenaporna, naj mirno izpustijo vzpon na Veliki vrh (1071 m), ki je mimogrede najvišji vrh Banjške planote. Izkušnja bo vseeno zelo lepa, za razglede pa pravzaprav ne bodo nič prikrajšani, ker je pač že razgledna točka na Širokem tako zelo krasna in nasploh ena najlepših v Posočju!
Pot “Lom je moj dom” sva prehodila v soboto, 18. marca 2023. Posnetek poti…
8 komentarjev
GITA, dobro, dobro! Mislim, da ne bo prav dolgo, ko jo obiščeva tudi midva. Že ko sva se pred kakšnim letom ali malo več tu v bližini vozila, sva ugotovila, da bo treba na to krožno pot. Evo, sta naju prehitela. Res lepo, in prav sedaj je bil pravi čas!
lp obema
Mari
Mari, uživajta, ko bosta šla, sem prepričana, da vama bo všeč! Pozdravček obema od naju obeh! 🙂
Prekrasna je ta naša ljuba Slovenija, ni važno v katerem letnem času ali katerem koli kraju. Če oči vidijo, duša čuti in srce doživlja, najdeš lepoto vsepovsod. Lep dan!
Miro, kako lepa misel in kako zelo resnična! Hvala!
Koliko in kako lepe kotičke skriva naša mala dežela, le vedeti zanje in jih odkriti je končni in želen cilj, In vesel sem, da sta tako “zvedava” in da nam, ki verjetno nikoli ne bomo “zašli” v ta svet, v lepi sliki in še lepši besedi to tudi prikažeta. Vesel sem, da vama lahko “sledim” in pri tem neizmerno uživam. Hvala in upam, “da se vidimo” še kdaj in kmalu! Lep pozdrav!!
Vili, hvala za napisano! In midva neizmerno uživava v odkrivanju novih kotičkov in sva vesela, da jih lahko pokaževa še komu, ki jih še ne pozna. Bova še!
Pozdravljeni.
Prav vesela sem, da sem naletela na vaš blog. Iskala sem idejo, kam z otroki na naslednji pohodniški izlet. Sem iz Posočja, vendar za to pot nisem vedela. Upam, da nam vikend nakloni lepo vreme.
Pozdrave iz Bovca, Nuša
Nuša, pozdravljena! Hvala za vaš zapis. Želim vam en krasen jesenski dan na tej poti! Pozdravček, Gita