Otok Krk: čez Mesečev plato na Hlam in Diviško

Ugotavljava, da nama gredo zadnje čase »mini dopustki«, za katere se odločiva na vrat na nos in odpotujeva od danes na jutri, super od rok (in nog), zato sva se tudi zadnje dni aprila, ko sva si zaželela nekaj kratkega morskega, držala preizkušene rutine – pregled vremenske napovedi, rezervacija nastanitve, nekaj malega pakiranja in že sva bila na poti v Baško na otoku Krk.

Odločitev za Baško ni bila čisto slučajna. Že večkrat sva jo imela v mislih. Razlog je pa ta, da sva si že leta nazaj enkrat tako rekoč »na zalogo« kupila pohodniški vodniček »10 x Krk«. Zdel se nama je zanimiv in čeprav v tistem trenutku nisva načrtovala ničesar v zvezi z njegovo vsebino, sva si mislila, da bo pa morda enkrat že prav prišel.

Baška je mega »baza« za vsakogar, ki se odloči priti na Krk z namenom, da bo vsaj nekaj dopustniškega časa preživel aktivno. Veliko pove že podatek, da je po celotnem otoku speljanih dobrih 300 kilometrov sprehajalnih, kolesarskih in pohodnih poti, od tega slaba tretjina – 90 kilometrov okoli Baške!

Midva sva med desetimi opisanimi pohodi v vodničku izbrala devetega po vrsti – na Hlam in Diviško čez Mesečev plato. Pritegnila naju je trditev, da so pobočja Hlama in Diviške v resnici podobna luninemu površju in da bomo na tako nizki nadmorski višini več hribovskega vzdušja težko našli.

Zjutraj na dan pohoda sva obiskala turistično informativni center v Baški, da bi se opremila še z zemljevidom pohodnih poti. Komaj sem usta odprla in rekla, da bi »karto…«, že me je prijazna gospa prekinila in nadaljevala… »pješačkih staza«. 🙂 Sem pomislila, da nama morda na čelu piše, kaj sva namenjena početi tisti dan. Morda je pa le zaznala, da sva Slovenca in takoj vedela, kaj želiva. Namreč, v celem dnevu sva srečala kar nekaj pohodnikov, ampak od recimo dvajsetih pozdravov le eden ni bil »dober dan«.

Midva sva pot pod noge vzela kar »doma«. Če se boste na izhodišče pripeljali z avtom in bi želeli do »Platoja Mjeseca« in nazaj narediti krožno pot, svetujeva parkiranje v bližini avtobusne postaje v Baški, čeprav se je možno z avtom po asfaltirani cesti peljati vse do cerkve sv. Ivana. Od cerkve naprej do Mesečevega platoja (pot je dolga 3 kilometre) sva hodila po zares prav po gosposko udobni, nič naporni, položni, široki in prijetno senčni mulatjeri, ki vsake toliko časa ponudi klopco za počitek in zraven še lep pogled na Baško in otok Prvič. Spotoma naju je kažipot povabil tudi na razgledni vrh Stražice (371 m) in seveda nisva rekla »ne«. 🙂

Nad Mesečevim platojem sva nadaljevala še na vrhova Hlam (461 m) in Diviška (471 m). Kamnita pustinja, po kateri sva hodila, je zanimiv svet, podoben ničemur, kjer sva se kdaj koli potepala. Vreme sva imela odlično, le burja se nama je na trenutke zdela nekam nadležna, no vsaj meni, a sva si takrat, ko ji je za kratek čas sapa pošla, zaželela, da si kmalu spet opomore, saj je ob njeni odsotnosti v trenutku postalo vroče. V poletnih mesecih se je turi verjetno res bolje odpovedati ali pa jo opraviti v zgodnjih urah…

Ko sva se vrnila nazaj na Mesečev plato, sva sestop v Baško opravila krožno po poti »Ispod Zakama«. Pot poteka po precej strmi grapi, po kateri cikcaka v kratkih okljukih in je zahtevnejša od udobne mulatjere, po kateri sva se vzpela, a nama je bil krožni sestop vsekakor všeč.

Baška in njena okolica sta naju navdušili, zelo, zelo! Se vrneva kmalu! 🙂

Po Baški in okolici sva se potikala od 28.4. – 1.5. 2022