Izlet na Kras konec oktobra meni predstavlja eno najljubših jesenskih doživetij. Lani je iz znanih razlogov odpadel, zato sem se ga letos toliko bolj veselila in ga komaj čakala. Izbiro destinacije sva morala prilagoditi dejstvu, da sva se na pot odpravila šele po nedeljskem družinskem kosilu in tudi temu, da so dnevi v tem času že precej kratki. Približno šest kilometrov dolga krožna Pliskina pot se je izkazala za ravno pravo odločitev.
Že vožnja do izhodišča je bila prekrasna. Brežine običajno precej dolgočasne »Primorke« so krasili številni grmiči škrlatnega ruja, ko pa sva avtocesto zapustila, sva vijugala med neštetimi vinogradi, katerih trtni listi so žareli v prečudovitih jesenskih barvah. Priznam, neskončno sem bila vesela in hvaležna do neba, da nisem bila šofer in sem lahko pasla poglede levo in desno po mili volji. Nič ne pretiravam, če napišem, da so bili prizori nezemeljsko lepi…
Izhodišče za istoimensko kraško učno pot, ki sva se jo namenila prehoditi, je vasica Pliskovica v občini Sežana. Avto sva pustila na urejenem parkirišču tik pred vasjo. Začetek poti je potrebno malo poiskati, a s pomočjo opisov na spletu ni težko. Ko smo enkrat na poti, je na razpotjih potrebno samo pazljivo slediti oznakam – v kamen vklesanim ovčkam in nadaljevati v smeri, kamor gledajo. Pot je povsem lahka in nima nobenih omembe vrednih vzponov in spustov. Ob njej naletimo na številne informativne table. Če si vzamemo čas zanje, lahko z njihovo pomočjo spoznavamo posebnosti kraške krajine in kako so Kraševci živeli nekoč – kako so znali izkoristiti darove narave, kaj vse so znali narediti iz kamenja in kako so se oskrbovali z vodo na planoti brez površinskih voda. Pot tako rekoč ubije dve muhi na en mah – je poučna, hkrati pa ponudi prijeten sprehod po kraški pokrajini, za katerega si upam trditi, da je najlepši prav jeseni!
6 komentarjev
Draga Gita, zelo sem se razveselila tvoje kraške zgodbe, prišla je ravno ob pravem času, kajti že nekaj dni premišljujem, kje bi v teh dneh šla z možem po Krasu malo med rujem, po kakšni nama novi, a ne predolgi poti, pa da ne ponavljam vsako leto žarečih barv nad Sočergo. In ta pot bo jutri kot nalašč za naju … Lepo bodita! :):)
Draga Alenka, kolikokrat sem se jaz v nedeljo med potjo spomnila na vaju in se spraševala, če vama je tole kaj znano! Če mi ne bi uspelo tako hitro dokončati prispevka, bi vama pisala po elektronski pošti in vama predlagala, da si privoščita tole razkošje barv. Uživajta maksimalno, pozdravček obema! 🙂
Gita, današnji dan je bilo popolnoma najin! Želja uresničena, pot opravljena, najine sreče in opojnosti od lepih barv se ne da izmeriti. Res hvala za tvojo objavo, ki nama je bila dragocen motiv za Pliskino pot. Vreme brez burje in oblakov, ves dan modrina in svežina, paleta barv in pogledov na kraje, ki so mi od nekdaj blizu… Vlado je vso pot govoril, da se ti ne pozabim zahvaliti, kajti najino navdušenje je bilo popolno, moje še posebej, ker že dolgo nisem hodila sploh toliko. Drugo leto ponoviva, sva si rekla! Prisrčen pozdrav. 🙂
Draga Alenka in Vlado, res sem vesela, da sta imela prekrasen dan, da sta uživala in da vama je bila pot všeč. Uživajta ob ogledu fotografij… verjamem, da jih je nastalo še pa še! Prav lep pozdravček obema od naju obeh! 🙂
Krasno. Že lani sem vedel, da bo to za mojo ostarelo psičko krasen “sprehod”, pa vse do danes nisva našla časa. Kdor čaka, se načaka, ni kaj, a z nekaj potrpljenja in vztrajnosti pogosto tudi dočaka. Mi2 sva in bilo je krasno. Hvala za idejo, ziher ti “ukradem” še kakšno 🙂 Pozdrav obema od obeh 🙂
Bojan, sem vesela, da sta uživala in se imela lepo!