Makarska – imeniten kratek dopust konec septembra

V Makarski sva bila prvič dve leti nazaj. V njej sva se za dva ali tri dni ustavila na poti proti domu, potem, ko sva zaključila 9-dnevni road-trip po Bosni. Bilo je konec junija in bilo je pošteno vroče, tako, da sva se soglasno odpovedala kakršnimkoli podrobnejšim raziskovanjem mesta in okolice. Nenazadnje nama je po prevoženih stotinah kilometrov zelo prijalo nekaj dni sploh ne sesti v avto. Jutranja kopanja in večerna sprehajanja so bila tiste dni vse, kar bi morda pogojno še lahko šteli za »aktivno preživljanje dopusta«. A naj je bilo jutro ali večer, naj sva bila v ali ob morju, nenehno nama je pozornost kradla impozantna kulisa, ki jo Makarski daje pogorje Biokovo. Sem pa tja je izvabila kak vzdih občudovanja, predvsem pa trdno obljubo, da se enkrat vidimo tudi bolj od blizu.

Namestitev sva imela za najin okus prav imenitno in že takrat sva si bila edina, da se bova v to zares prijetno »gnezdece« še vrnila. In strinjala sva se, da bova ravno zaradi Biokova prihodnjič prišla v jesenskem času. Ko bo morje še prijetno za kopanje in ko bodo obenem temperature ugodne tudi za pohajanje naokoli in za spoznavanje še marsičesa zanimivega levo in desno od Makarske in nad njo. In ko sva letos proti koncu septembra v vremenski napovedi zagledala za šest naslednjih dni same sončke, sva bila na vrat na nos, dobesedno od danes do jutri samo še en klic za rezervacijo apartmaja in dobrih petsto kilometrov vožnje oddaljena od najinega že kar težko pričakovanega mini dopustka… 🙂

Vožnje do Makarske je iz Ljubljane za približno pet do šest ur. Kljub temu, da sva šla od doma prav po dopustniško šele nekje sredi dopoldneva, nama je ostalo dovolj časa, da sva spotoma naredila postanek v mestu TROGIR. Obisk sva že nekaj časa imela v načrtu. Staro mestno jedro je namreč zaradi svoje urbanistično-arhitekturne zasnove, ki sega v antično dobo in zaradi izredno ohranjene arhitekture v romansko-gotskem in beneškem slogu od leta 1997 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Za sprehod po Trogirju ne potrebujete zemljevida ali napotkov iz turističnega vodnika. Če vas skrbi, da bi se izgubili, naj povem, da je v tem labirintu ozkih kamnitih uličic in arhitekturnih detajlov najbolj prijetno ravno to, »malo izgubiti se«. 🙂 A brez skrbi, prav daleč ne boste zašli, saj je zgodovinski center mesta pravzaprav otoček, ležeč med otokom Čiovo in kopnim.   

Nastanjena sva bila kot rečeno v mestecu MAKARSKA, središču Makarske riviere, ki se v dolžini dobrih 50 kilometrov razteza od zaliva Vrulje na severu, do mesteca Baćina na jugu. Ob prihodu naju je pričakala burja, tako, da sva na terasi večerila oblečena v vse sloje dolgih hlačnic in rokavov, kar sva jih imela s seboj. No, lepa reč, sva si mislila in upala, da bo burji sapa kmalu pošla. In ji je res. Vse naslednje dni sva se zbujala v sicer sveža jutra, čez dan pa se je ogrelo ravno prav, da je bilo prijetno tako za dopoldanske izlete, kot za popoldansko kopanje in martinčkanje na plaži. Kar se naju tiče – v vseh pogledih čisto popoln dopust.

Že kar prvo jutro sva se odpravila v bližnji NARODNI PARK BIOKOVO. Vstopnina: 60 kun na osebo. Prevozila sva znamenito 23 kilometrov dolgo Biokovsko cesto, ki pripelje prav na teme tretjega najvišjega vrha Hrvaške (in najvišjega v pogorju Biokovo seveda) – Sveti Jure (1762 m). Cesta je do vrha asfaltirana (je najvišja asfaltirana cesta na Hrvaškem), a izredno ozka in ovinkasta, srečevanje je mogoče le na mestih, kjer so urejena temu namenjena izogibališča. Pogoste vzvratne vožnje so bile nujne. Nič ne pretiravam, če rečem, da je tale vožnja kar en mali test za živčke in dober preizkus vozniških sposobnosti. Moj “šofer” oboje prestal z odliko… 🙂  Število vozil, ki jih na uro spustijo v park, je omejeno. Slišala sva, da se v glavni sezoni za vstop lahko čaka tudi več ur.  

Na 13. kilometru ceste sva naredila postanek za ogled lani na novo odprte atrakcije »Skywalk Biokovo«. To je okoli 25 metrov dolga razgledna steklena promenada v obliki podkve, ki obiskovalca z roba pečine popelje še 11 metrov čez previsno steno nad prepad. Vsekakor zanimiva in fotogenična točka, katere izgradnja je stala osem milijonov kun oziroma dober milijon evrov, a naju ni ne vem kako navdušila. Sva pa bila presenečena nad tem, kako številnim obiskovalcem je hoja po steklenem dnu nad prepadom povzročala zares velik strah in kako so ga ob pomoči bližnjih tresoče premagovali korak za korakom.

Mnogo bolj kot Skywalk naju je navdušil Vošac (1422 m) – balkon nad Makarsko na južni strani Biokova. Nanj sva se povzpela med povratkom z vrha Sveti Jure. Odcep s ceste proti parkirišču pod vrhom je označen. Vzpon traja približno pol ure in je povsem lahek, razgledi pa zares enkratni!

Krasna ideja za poldnevni izlet iz Makarske sta DVE IMOTSKI JEZERI – Modro in Rdeče jezero. Do njiju je približno 40 kilometrov vožnje. Modro jezero je običajno bolj obiskano, ker prav do njegove gladine vodi lepo urejena sprehajalna pot, a je bilo žal ob najinem obisku skoraj popolnoma brez vode. Tudi zato je Rdeče jezero poželo tako rekoč skoraj vso najino pozornost. Njegova dobra stran je ta, da menda prav nikoli ne presahne. Spust do jezera ni mogoč, povabi pa na sprehod okrog njega čudovita krožna pot, ki omogoča poglede na jezero z vseh mogočih zornih kotov. Pot je povsem enostavna, lepo označena in jo zares priporočam.  

Dan pred odhodom domov sva si privoščila še eno dopoldansko avanturo. Po tričetrt ure vožnje vzdolž obale proti zahodu sva prispela v OMIŠ, lepo obmorsko mestece pod mogočnimi stenami Dinare in ob izlivu reke Cetine v Jadransko morje. Glavni znamenitosti mesta sta dve gusarski trdnjavi – starejša Mirabela in višja Fortica. Na slednjo sva se povzpela po »Omiški ferati« (300 metrov višinske razlike, težavnost A/B, na enem samem mestu se čisto malo nakaže C). Razgled je zares izjemen. Če komu vzpon po ferati ne diši, lahko izbere tudi lažjo pot, po kateri sva midva sestopila.   

 »Kratko in sladko« bi bil najboljši opis za tale mini dopust. Bilo je točno tako, kot sva si želela ali še boljše in še enkrat več lahko zatrdim, da so jesenski morski oddihi več kot zakon! 🙂

Makarska naju je gostila od 22.  – 27. septembra 2021