Ogled Nordijskega centra Planica

Je naša družinska taksi služba (beri: moja malenkost in moja boljša polovica) že pred časom obljubila, da bo imela prvo soboto v novembru delovno. Upajoč, da bo vreme solidarno in da bo potem, ko bo najmlajši podmladek odložila na Jesenicah, uspela na kratko skočiti na kak razgleden vršič in na ta način združiti prijetno s koristnim. A glej ga šmenta, kot nalašč so se ravno na ta dan po dolinah in kotlinah vlekle goste megle in vrhove je tesno objemal pas oblačnosti. Ker nisva želela snesti besede, je taksi vseeno vozil, jaz pa ne bi bila jaz (prava devica torej 😉 ), če ne bi že kak dan prej, za primer ne ravno najbolj prijaznega vremena, pripravila plan B… 🙂   

In tako sva namesto v hribe šla na že nekaj časa načrtovani ogled Nordijskega centra Planica. Moderen skakalno-tekaški center v dolini pod Poncami od obsežne prenove leta 2015 dalje pomeni mnogo več kot le vsakoletno nekajdnevno prizorišče finalnih tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. Planica je zavoljo bogate infrastrukture in pestre ponudbe aktivnosti postala stičišče športa in rekreacije vse dni v letu.

Sedem skakalnic (od tega tri otroške in dve mladinski), prenovljena letalnica, sedežnica do vrha zaletišča letalnice, 800 metrov prog v treh nadstropjih za tek na smučeh tudi poleti, muzej, dva vetrovnika, simulator skokov, najstrmejši spust po jeklenici (Zipline) na svetu, razgledna ploščad, šola smučarskega teka in izposoja opreme, nogometno igrišče, rolkarska steza, okrepčevalnica, trgovina s spominki… ja, vse to, pa verjetno sem še kaj pozabila, je danes Planica.   

Midva sva se odločila za vodeni ogled z ogledom muzeja. Cena: 12 evrov po osebi. Dobro je vedeti, da vsaj zaenkrat vodene oglede izvajajo le za v naprej najavljene organizirane skupine, katerim potem priključijo morebitne zainteresirane individualne obiskovalce. Zato je koristno predhodno po telefonu preveriti ali bo na določen dan voden ogled na voljo in ob kateri uri.   

Muzej, ki domuje v osrednjem objektu, sva si ogledala sama. Nahaja se v dveh nadstropjih. Prvo je posvečeno obdobju Bloudkove velikanke, njenim snovalcem in športnim junakom, drugo pa obdobju letalnice bratov Gorišek in novejšemu obdobju doline pod Poncami.

Po ogledu muzeja sva nadaljnjo poldrugo uro preživela v družbi vodičke. Čeprav si na splošno stvari raje ogledujeva in raziskujeva na lastno pest, se sem pa tja prepustiva kakšnemu krajšemu vodenju. V primeru, da je vodnik bolj zgovorne sorte, lahko človek izve mnogo več od tistega, kar piše v raznih brošurah in na spletu. In tako je bilo tokrat v najinem primeru. Še več. Bilo je skoraj kot zadetek na loteriji. »Najina« skupina, kateri bi se morala priključiti, je namreč najprej zamujala, nato pa ob prihodu kar odpovedala ogled, tako, da sva ostala sama z vodičko. Bingo, vam rečem…! 🙂 Bila je prava zakladnica znanja in informacij, znala je odgovoriti na vsa najina vprašanja (ki jih je bilo bržkone več, kot jih običajno “sproducira” skupaj cela skupina) in res se nama je zdelo, da en mičkeno skoraj kukava “v zakulisje” Planice. 

Ko si ogledaš nordijski center, začutiš en tak majhen kanček ponosa. Zdi se, da so stvari domišljene in izjemno funkcionalne! In da delujejo! In to vse leto! In ne moreš si kaj, da ne bi za tiste, ki center soustvarjajo in vodijo, vsaj v mislih stisnil pesti in jim zaželel še veliko dobrih idej za nadaljnji razvoj in veliko uspeha…