Skrb za ptice pozimi je nekaj, na kar pri nas doma nobeno leto ne pozabimo. Strokovnjaki sicer večinoma trdijo, da preživetje ptic ni odvisno od naše pomoči. Pa vendarle. Ne glede na vse »za« in »proti« teorije o (ne)koristnosti hranjenja ptic imamo velikokrat občutek, posebej, kadar je recimo veliko snega, da pticam s tem, ko jim nastavimo hrano, vsaj malo tudi pomagamo. In tak občutek je pač lep in prijeten. Kljub temu smo se do letos, roko na srce in to že moram priznati, hranjenja ptic pozimi lotevali bolj stihijsko in površno. Obešanje kupljenih lojnih pogačic je bilo več ali manj vse, kar smo naredili. Tudi opazovali smo jih prejšnja leta bolj bežno in mimogrede. Letošnjo zimo pa smo si vzeli več časa. Obesili smo ptičjo hiško in uredili talno krmišče. Da bi privabili čim več različnih vrst ptic, smo jim ponudili tudi bolj raznovrstno hrano kot pretekle zime. Poleg lojnih pogač, kupljenih in doma narejenih, smo natresli še sončnična semena ter jim dodali različne vrste oreščkov in jabolčne krhlje. In potem smo z zanimanjem čakali, kdo vse bo prišel na gostijo… 🙂
Obisk je bil oziroma je še nad vsemi pričakovanji. Kar ne moremo verjeti kakšno neizmerno in raznovrstno bogastvo ptičjega sveta prihaja na naše dvorišče. No, če sem iskrena, čisto vseh zaslug za to pestrost obiska si vendarle ne moremo pripisati. Velik del k temu gotovo pripomore dejstvo, da živimo na robu vasi in da se prav nasproti našega vrta začenja gozd. V opazovanju ptic in ugotavljanju, kdo vse nas obiskuje, ter kako se kdo obnaša in kaj najraje je, nadvse uživamo. Je zabavno. In je nenazadnje poučno. Če je še lani za mene bil vrabec pač vrabec, zdaj ločim med domačim in poljskim. In če sem še lani mislila, da je sinička pač tista z rumenim trebuščkom in s črno progo vzdolž njega, zdaj vem, da je to samo ena vrsta sinice, ki se ji reče velika sinica. Poleg nje k nam zahajajo še druge vrste sinic – čopaste in močvirske, pa plavčki in male siničke ali meniščki. In tako naprej…
In ker vse kar se lepega in zanimivega okrog mene dogaja zelo rada fotografiram, sem se letos odločila, da pofotkam kar največ različnih vrst ptic, ki nas obiskujejo. Uh, no, to je bilo pa lažje reči, kot storiti. Dokler nisem začela, prav zares nisem imela pojma, kako zahteven cilj sem si zadala. Če se boste česa podobnega kdaj lotili tudi vi, priporočam, da se oborožite s profesionalnim fotoaparatom ali pa s potrpežljivostjo. Še najboljša je kar kombinacija obojega. Ampak ker jaz prvega nimam, je potrebna dvojna doza drugega. Potrpljenja torej. In neskončno mnogo poizkusov. Če bi tako kot nekoč še vedno fotografirali na filme, bi do danes gotovo že bankrotirala. Večkrat mi ne preostane drugega, kot fotografiranje skozi zaprto okno. Doživetje videnega je sicer ravno tako lepo, kot če bi bilo okno odprto, edino posnetek ni tako dober, kot bi lahko bil…
Opazovanje toliko različnih vrst ptic, ki jih nekaterih v živo sploh še nikoli prej nisem videla, me je v resnici prevzelo. Doživetje, kot mozaik sestavljeno iz kratkih trenutkov, ki se celo zimo vrstijo dan za dnem, je čudovito in ga priporočam in privoščim prav vsakomur. Tudi otroci bodo nad njim navdušeni, zato se splača malo potruditi zanj. Da vam ne bodo rekli tako, kot je hči danes zjutraj, ko sva spet opazovali velikega detla, rekla meni: »Jaz sem pa do letos mislila, da tu okoli nas živijo samo vrabci in kosi… » 🙂
11 komentarjev
Super, Brigita. Tole je pa bil projekt.
Hvala za razlago.
Andreja, res je bil… terjal je veliko časa in potrpežljivosti, prinesel pa ogromno veselja in novih znanj, pa smeha tudi… 🙂
Krasno si to naredila, pa še vsa imena zraven. Super si, tudi meni tvoji “podvigi”pridejo velikokrat prav, čav.
Hvala Majda. Karkoli že fotografiram, mi nekako ne da miru, dokler ne ugotovim, kaj to je, pa naj gre za živali, za cvetje, za razglede… “Podnapise” cenim pri drugih in mi pridejo prav in se tudi sama potrudim zanje… 🙂
Krasno, super. Rezika sedaj ne bo več potrebovala knjige o pticah. LP
🙂 🙂 🙂
Saj veš, Gita, da ne morem drugega, kot biti navdušena tudi nad današnjo zgodbo. Krasne fotografije ptic z domačega vrta, pestra izbira vrst, lepo predstavljene; temeljita si ne samo pri hribih, tudi pri živalih, rožcah, skratka pri vsem, česar se lotiš. lp
Alenka, temeljitost in natančnost sta mi menda zapisani v zvezdah… 🙂 🙂
Krasne slike ptic…. Verjetno nimate v bližini nobenih mačk, ki bi jih ogrožale… obdaja jih sicer veliko načinov naravne selekcije, zato jim moramo pozimi pomagati, da se z nami razveselijo prvih sončnih žarkov prebujajoče pomladi, ko jih lahko občudujemo kako neutrudno gradijo gnezda za svoje mladičke. Čudovita bitja….
Seveda kot vedno krasna predstavitev in lep opis, tokrat malo drugače…Čestitke…Lp Vera
Hvala Vera, to bi bilo šele krasno, če bi si katera res kar tu nekje pri nas gnezdo naredila… 🙂
Ja, če nimate v bližini mačk oz. če se ne bodo čutile ogrožene, bi bilo res lepo, če bi si katera od njih naredila svoje malo domovanje ….Sicer tam, kjer hranim prostoživeče muce, so drevesa na katerih vseeno gradijo gnezda…nemalokrat rešujem mladičke, ki padajo z gnezda, še preden jih muce izsledijo…Zanimivo je pa, da jih mačke samo umorijo, ne pa pojedo, ker niso lačne…lovski nagon prevladuje…žal.
Lep vikend vama želiva…Lp Vera