Golica – simfonija v belem

Govori se, da je bilo za vikend na Golici pol Slovenije. In da bo druga polovica šla gor med prihajajočim koncem tedna. In da so narcise ravno zdaj sredi najlepšega razcveta. Vesela sva, da sva tokrat imela možnost Golico obiskati med tednom. Nekaj let zapored nama to ni uspelo in takrat sva, izogibajoč se gneči, v maju našla kar nekaj koncev, ki so precej bolj mirni in manj obljudeni, narcise pa tam cvetijo ravno tako lepo kot na Golici, a v takem obsegu in tako tesno druga ob drugi pač ne. In ravno neskončne, gosto »tkane« preproge teh lepih belih cvetk so tisto, kar na Golici očara. In vzame dih… Bela Golica v maju je vendarle ena sama in edinstvena…  

Morda nobena druga rastlina pri nas nima toliko različnih poimenovanj kot ravno gorska narcisa. Prek 120 ljudskih imen so ji že našteli. Domačini v okolici Jesenic ji pravijo ključavnica. O izvoru tega imena obstaja lepa legenda: Bog je vsem živim bitjem »sedmi dan« ukazal počitek. Ker pa ga čebele niso ubogale in so med nabirale tudi ob nedeljah, se je Bog razjezil in jim za kazen cvetove narcis zaklenil ali »zaključil«, kot pravijo v teh krajih. In v resnici je njihov cvet zgrajen tako, da čebele ne morejo do medu. Narava je seveda našla drugo pot za opraševanje in sicer s pomočjo vetra, zato narcise spadajo med vetrocvetke. Ker se razmnožujejo s semeni (in ne s čebulicami, kot mnogi mislijo), je za njihov obstoj in razraščanje najpomembnejše, da kmetje travnikov ne kosijo prezgodaj. S košnjo morajo počakati še kak teden ali dva potem, ko se rastline že posušijo in »usejejo«, saj jim s tem zagotovijo, da se lahko razmnožujejo naprej.     

Večkrat sem slišala koga razočarano reči, da je bil na Golici, pa ni bilo nič »belo«. Da je samo sem in tja rasla kakšna narcisa. Torej, če si še nikoli niste ogledali cvetenja narcis pod Golico, pa bi to radi storili, morate vedeti tole…  Čeprav vsi govorimo, da narcise cvetijo »na Golici« in so še po drugi svetovni vojni menda dejansko poraščale Golico prav do vrha, jih danes na vršnem pobočju ne boste več našli. Če boste torej ubrali najbolj običajno pot, ki pelje iz Planine pod Golico mimo koče na vrh, boste najlepše zgrešili. Kajti tisto najlepše, kar si verjetno želite videti – širne bele preproge narcis, prav takšne, kot so upodobljene na premnogih fotografijah – boste našli le pod Malo Golico in deloma pod Krvavko. Da bi to doživeli, se je na Golico najbolje podati po grebenski poti s sedla Suha proti zahodu. Smer hoje je še posebej pripravna za fotografske navdušence, saj bo sonce (v dopoldanskih urah) v tem primeru vaš zaveznik 🙂 – »hodilo« bo za vami in vam prav idealno osvetljevalo motive 🙂 . Od sedla naprej boste prej kot v četrt ure sredi belega raja. In tudi če boste do sem hiteli (bodisi po najkrajši poti od Križovca, ali po malo daljši iz Planine pod Golico na primer), verjemite, da se vam bo tu korak najmanj upočasnil, če ne kar ustavil za nekaj časa… in potem še enkrat in še dvakrat in še velikokrat… ker je enostavno prelepo.  

Ker pa verjamem, da ste med občudovalci belih lepotic tudi taki, ki nimate zadosti moči ali volje ali pa česa drugega, kar terja hoja v hrib, še namig za vas. Privoščite si uživanje med narcisami tam, kjer zacvetijo najprej – ponavadi že konec aprila ali v začetku maja – na senožetih ob vznožju Golice: v Plavškem ali Javorniškem rovtu, v Planini pod Golico ali na Pristavi. Njihova lepota prav v ničemer ne zaostaja za onimi, ki kakšna dva tedna kasneje okrasijo »zgornja nadstropja«… 🙂