Slap Peričnik in soteska Mlačca v ledenem objemu

Če že snega letošnjo zimo kar noče in noče biti, je pa vsaj mraz v zadnjih dneh poskrbel za malo zimskega vzdušja s tem, da je ustvaril čudovite ledene motive na potokih in jezerih, na rekah in slapovih. Skratka, povsod tam, kjer je voda.

Slap Peričnik je bržkone eden najbolj znanih slapov v Sloveniji. Če se vozite ali pa hodite iz Mojstrane po deset kilometrov dolgi dolini Vrata proti njenemu zatrepu pod severno steno Triglava, ga boste srečali ravno nekje sredi poti. Njegov obisk v vročem poletju pomeni prijetno osvežitev, pozimi pa zares impresivno doživetje, ki ga ne pozabiš kar tako. Nama je zimska podoba Peričnika všečnejša od one poletne. In spomin na prvi zimski obisk slabih pet let nazaj še ni zbledel. Nasprotno. Doživetje je bilo tako lepo, da sva si ga želela ponoviti. In sva ga. Danes. 

Ker soteska Mlačca ni daleč stran, sva obiskala še njo. Prvič sploh. Majhna je in idilična, najbolj poznana pa po živih jaslicah v ledu in lednem plezanju. Razlika med ledeno lepoto Peričnika in Mlačce je v tem, da je prva izključno in samo stvaritev narave, drugo pa je ustvaril človek z veliko svojega truda in vztrajnosti. In mraz mu je pomagal, seveda. Kot rečeno, nama je bil zimski Peričnik že prvič tako všeč, da sva se vrnila in se sigurno še bova. Kaj pa naj rečem o Mlačci? Z eno besedo: zanimivo. Če dodam še eno: lepo. Če imam na voljo še več besed: slapovi so nama bili res všeč. Ostalo pa… hm… Morda sva pričakovala preveč. Morda vzdušje ni tisto pravo, ker ni snega. In vse ledene skulpture in okraski zdaj (vsaj meni) delujejo kot en tujek v tistem lepem okolju, ki pač trenutno izgleda bolj jesensko kot zimsko. Ampak tudi v Mlačco se bova vrnila. Enkrat bi rada videla mojstre lednega plezanja na delu. Morda bo nekoč Humarjev memorial, ki ga tu organizirajo vsak konec februarja, prava priložnost za to. Na večerni ogled z raznobarvnimi lučkami osvetljenega ledenega kraljestva in na predstavo živih jaslic pa devetindevetdesetodstotno nikoli ne bova šla. (En odstotek naj za vsak slučaj ostane za rezervo za tisti »nikoli ne reci nikoli«.) Verjameva, da je tudi to za marsikoga zanimivo in lepo, ampak… saj veste, okusi so pač različni… in …»De gustibus non est disputandum.« Amen.