Že nekaj času naju je mikalo, da bi po več kot desetih letih spet enkrat obiskala Benetke. In zadnji dan letošnjega junijskega potovanja se je kazala zares super priložnost, da to storiva. Le malo bi namreč morala skreniti s poti proti domu in bi bila tam. A na koncu sva se vseeno odločila, da bova raje zavila nekam, kjer še nisva bila. Mestece Chioggia (izg. Kjodža) se je ponudila kot idealen kompromis. Videla bova nekaj novega in to novo bo zelo spominjalo na Benetke. Od tod tudi ime »Male Benetke«. Obiska nisva podrobno načrtovala, zato sva bila nad tem, kar sva doživela, nemalo presenečena in zelo navdušena.
Chioggia leži dobrih 50 kilometrov južno od Benetk prav na južnem vstopu v veliko Beneško laguno. Mesto med seboj delijo trije veliki kanali. Predvsem osrednji, kanal Vena in njemu vzporedna glavna ulica starega mestnega jedra Corso del Popolo, vrvita od življenja in navdušujeta s svojim šarmom in eleganco. Ozke ulice, pastelno obarvane hiše, velike stavbe v beneškem slogu, tradicionalne barke bragoci, ribja tržnica, mostovi, od katerih je najbolj slikovit »Ponte di Vigo«, bližnji istoimenski trg Piazza Vigo, ki se ponaša z razgledom na laguno, in še in še… vse to daje temu ribiškemu mestu dušo in zato je tako zelo privlačno.
Med pohajkovanjem po mestu sva naenkrat zaslišala in nekaj trenutkov kasneje tudi zagledala nekakšno povorko muzikantov, oblečenih v neke posebne kostume in pojma nisva imela, kaj predstavljajo. Prav na hitro je najino radovednost potešila natakarica v bližnjem lokalu, podrobnosti sva raziskala šele po povratku domov. Skratka, Chioggio sva čisto po naključju obiskala ravno na tretji vikend v juniju, ko se je odvijala tradicionalna prireditev »Palio de La Marciliana«. Navdihnil jo je najpomembnejši zgodovinski trenutek mesta – vojna pri Chiogii med Genovežani in Benečani. Slednji so po desetih mesecih obleganja končno uspeli premagati napadalca. V spomin na ta dogodek iz 14. stoletja na stotine ljudi, oblečenih v viteze, plemenite dame in gospode, glasbenike in obrtnike, zavzame mestne ulice. Skupaj z meščani in drugimi obiskovalci sva tako ves čas obiska podoživljala vzdušje tistega časa in v njem uživala. Zares neverjetno, kako se včasih zgodi, da se povsem nenačrtno v ravno pravem trenutku znajdeš na pravem mestu… 🙂
Tako, to je bilo pa res najino zadnje javljanje z dvotedenskega »roadtripa« po enem lepem delčku sosednje Italije. Na poti sva bila od 5. – 18. junija 2023.