Lefkas – otok prelepih plaž in turkiznega morja

Iz Zagorije, gorate pokrajine v severozahodni Grčiji, smo odpotovali soncu in morju naproti. Na otok Lekfas. Tudi poimenovanje Lefkada je menda pravilno. Leži na zahodu Grčije in spada v skupino Jonskih otokov. Prvotno ni bil otok, ampak je bil s svojim severnim delom povezan s celino. V 7. stoletju pr.n.št. so ga Korinčani od nje ločili z umetnim prekopom. Danes je s kopnim povezan preko mostu.   

Otok je precej gorat, nenavadno zelen in dokaj majhen. Od severa proti jugu meri 35 kilometrov, od vzhodnega do zahodnega dela približno 15. Lahko bi rekli, da je praktično vseeno, kje je človek nastanjen. No, mi smo kljub temu »domek« za par noči našli na zahodni strani otoka, kjer so tudi najlepše plaže. Nekaterih se je prijel sloves, da spadajo med najlepše v Evropi, morda celo na svetu. Večinoma so dostopne po ozkih, strmih in ovinkastih cestah, na katerih zna biti baje promet v glavni sezoni precej kaotičen.  

Največje in najpomembnejše mesto otoka je Lefkada, ki leži na njegovem severnem delu. Sprehod po ozkih ulicah in malo širših »peš conah« polnih trgovinic s spominki, je v začetku oktobra, ko je glavni turistični val že minil, sproščujoč in prijeten.

Najbližje mednarodno letališče Aktion National Airport se nahaja na celini, v bližini mesta Preveza in je od glavnega mesta Lefkada oddaljeno približno 20 kilometrov. Še do danes si nisem čisto oprostila, da prizora, ki ga nisem videla še prav nikjer drugje, nisem »škljocnila« s fotoaparatom. Bilo je že na povratku z otoka, ko smo ob cesti kar naenkrat zagledali semafor s prižgano rdečo lučjo. V prvem trenutku pojma nismo imeli, kaj se dogaja in zakaj bi morali zdaj ustaviti. No, čez nekaj trenutkov je bilo vse jasno. Čisto nizko nad cesto je proti letališču letel avion, ki je bil v fazi pristajanja. Res je bil izjemen in nenavaden pogled.

V Jonskem morju smo že plavali, ko smo bili pred leti na potovanju po Albaniji. Zato nad čistostjo vode in nad njeno imenitno turkizno barvo nismo bili presenečeni, le zgolj vnovič navdušeni. 

Prvi dan smo raziskovali tri plaže v bližini vasice Kalamitsi: Avali Beach, Kavalikefta in Megali Petra Beach. Največ časa smo preživeli na slednji. Noro lepo je bilo. Precej močni valovi so kopanje naredili le še bolj zabavno in polno smeha. 🙂 

Ko smo že mislili, da lepše ne more biti, nas je drugi dan “sezula” znamenita plaža Porto Katsiki. Zares je čudovita! Visoka polkrožna bela pečina je njena izjemna kulisa, čarobna barva kristalno čistega morja, ki jo obliva, doda le še piko na i.     

Na Lefkasu smo bili ravno toliko časa, da smo prišli »na okus«. Otok ima še veliko lepih plaž, za katere nam je tokrat zmanjkalo časa. Resnično bi se rada še kdaj vrnila. In če se bom, bom to zagotovo storila ponovno konec septembra ali v začetku oktobra. Prepričana sem, da je to najboljši čas za obisk. Vročina že popusti, morje je še vedno prijetno toplo za kopanje, o kakšni posebni turistični gneči pa ni več ne duha ne sluha. Več kot popolno!    

Za konec pa samo še namig: če boste kdaj počitnikovali na Lefkasu in boste z otoka želeli prijateljem ali domačim ali pa kar sami sebi kupiti spominček ali darilce, priporočam, da namesto »zlajnanih« in kičastih magnetkov, majic in kapic, kupite timijanov med. Po njem je Lefkas znan in zares je odličen! 🙂